Večina otrok bi si želela neskončne počitnice. Ker je prihod novega šolskega leta neizogiben, jim poskusimo olajšati spremembe v ritmu in količini prostega časa.

S težavami pri matematiki se sooča več otrok. Nekaterim bo pomagala dodatna razlaga, drugim matematika preko igre, spet tretje bodo morda navdihnile zgodbe znanih matematikov, ki jim tudi od začetka ni bilo lahko. Zakaj pa ne bi bila zgodbica za lahko noč življenjska zgodba znanega matematika?

Vlaganje v razvoj matematičnih veščin v zgodnjem otroštvu je ključno za njihov uspeh in samozavest v prihodnosti. Vpliva na kritično mišljenje, razvoj kognitivnih spretnosti in učni uspeh.

Vzroki za težave pri matematiki so lahko dokaj enostavni ali pa bolj kompleksni. Spoznajmo jih in podprimo otroka. Otrok bo matematiko lažje razumel, če bo videl njeno praktično uporabnost.

Otroku z dispraksijo se lahko doma in v šoli učenje precej olajša z individualnimi prilagoditvami, ki mu omogočajo razvoj motoričnih spretnosti, oz. olajšajo tista opravila, ki so jim brez prilagoditve težka.

Dispraksija je nevrološki razvojni primanjkljaj, ki vpliva na koordinacijo telesnih gibov in sposobnost izvajanja natančnih motoričnih opravil. To vpliva na sposobnost otroka, da izvaja zapletene gibe, kot so zavezovanje vezalk, pisanje ali uporaba različnih pripomočkov.

Vloga staršev in učiteljev pri spodbujanju otrokove samostojnosti je neprecenljiva. Podprimo otroke že od najzgodnejših let, da se bodo znali odločati, znali reševati težave in bodo prevzemali odgovornost zase.

Ukvarjanje s športom lahko prinese številne koristi za otroke, tudi tiste, ki morda dosegajo slabši uspeh v šoli. Ključno je najti ravnovesje med šolskimi obveznostmi in športom.

S pomočjo doslednosti, pravičnosti in jasnosti, ter tako, da obravnavamo vse učence enakovredno, se vzpostavijo spoštljivi odnosi v učilnici, preko česar se naravno razvije tudi avtoriteta.

Temelji, ki jih v odnosu postavimo na začetku, so pomembni za vse, kar se zgradi kasneje, ko otrok odrašča, zato je pomembno vedeti, kako zgradimo trajen in kakovosten odnos z otrokom, obogaten s spoštljivostjo in zaupanjem.

V kratkih odmorih med učenjem doma ali pri pouku lahko izvajamo enostavne vaje, s katerimi omogočimo otrokom, da se osvežijo in ohranijo visoko stopnjo koncentracije ter učinkovito učenje.

Vaje in aktivnosti, ki vključujejo uporabo možganov in telesa, pomagajo krepiti povezave med nevroni in izboljšujejo sposobnost dolgotrajnega osredotočenja.

Z dobro razvito fino motoriko se otrok najprej lažje obleče, spretno striže, reže, kasneje pa tudi riše in piše. Vse to igra ključno vlogo pri šolskem uspehu, saj pripomore k bolj čitljivi pisavi, boljši koncentraciji in kognitivnemu razvoju.

Branje je nepogrešljiva veščina, ki razvija otrokov jezik in domišljijo ter odpira vrata v svet znanja. Zato delimo nekaj preprostih, a nadvse koristnih nasvetov, kako otroka pripraviti do vsakodnevnega branja.

Ko otrok z ADHD odraste v najstnika, se spremenijo njegove potrebe, sooča se z drugačnimi izzivi. Prilagodimo se mu in mu na tak način olajšajmo prehod ter omogočimo večjo samostojnost.

Neustrezen odnos do otroka z ADHD lahko pusti dolgoročne posledice v njegovem čustvenem in socialnem razvoju ter v njegovem odnosu do učenja. To lahko vpliva na njegovo sposobnost uspešnega obvladovanja izzivov v odraslem življenju.

Vsak otrok je kdaj trmast, ima težave s pozornostjo, impulzivno odreagira, pa to še ne pomeni, da ima ADHD. Pri mlajših otrocih so znaki ADHD običajno manj izraziti in se lahko razvijejo šele v letih odraščanja.

ADHD se pri vsakem otroku kaže drugače, zato je bistveno prepoznati specifične izzive, s katerimi se soočajo, in prednosti, ki jih imajo. Nekateri otroci z ADHD imajo težave s pozornostjo in osredotočenostjo, drugi pa z impulzivnostjo ali hiperaktivnostjo.

Uporaba prsta za sledenje besedilu pri branju je učinkovita tehnika, ki pomaga začetnikom in drugim bralcem, saj lahko izboljša razumevanje besedila in pospeši razvoj bralnih spretnosti.

Učenje branja je ključen korak v razvoju otroka, saj mu omogoča razvijanje sposobnosti komunikacije, razumevanja in učenja v šoli ter v vsakdanjem življenju. Brez branja danes ne gre. Kdor lažje in učinkoviteje bere, bo tudi pri učenju uspešen.

Več desetletij skušajo raziskovalci bolje razumeti otrokovo razmišljanje in preko tega spoznavajo kognitivni razvoj. Ste vedeli, kako pomembno vlogo imata pri tem igra in glasba?

Študije so pokazale, da sta motivacija za učenje in uspeh pri učenju medsebojno povezana. Uspeh in motivacija si lahko ciklično sledita, zato lahko preko ustreznih spodbud, ki bodo povečale motivacijo, vsakega učenca pripeljemo do uspeha, ki mu bo dal zagon za učenje.

Možgani so kompleksen organ, ki se lahko prilagaja in razvija skozi vse življenje. Če ne uporabljamo svojih možganov v intelektualno zahtevnih dejavnostih in ne stimuliramo svojih kognitivnih sposobnosti, se lahko nekatere veščine in sposobnosti zmanjšajo ali postanejo manj izrazite.

Otroci naj se igrajo igre, ki smo se jih igrali njihovi starši in stari starši pred obstojem ekranov in dvodimenzionalnih iger. Takšne igre bistveno bolj spodbujajo domišljijo, krepijo pa tudi odnose z vrstniki “v živo”.