Anyone with a link can now view this file.
Preberi si zanimive vsebine o učenju, koncentraciji, pozornosti, učnih težavah in o drugih področjih s področja učenja. Blog je bogat s konkretnimi nasveti, kako pristopiti k reševanju določenih problemov, kako postopati, da do težav ne pride in kako pomagati otroku, ki se v težavah kljub vsemu znajde. Vsi zapisi so podprti s strokovnimi in znanstvenimi spoznanji.
Dispraksija je nevrološki razvojni primanjkljaj, ki vpliva na koordinacijo telesnih gibov in sposobnost izvajanja natančnih motoričnih opravil. To vpliva na sposobnost otroka, da izvaja zapletene gibe, kot so zavezovanje vezalk, pisanje ali uporaba različnih pripomočkov.
Zadnji tedni šolskega leta so naporni tudi za nas starše. Ko vidimo, kako se naši otroci mučijo s testi, lovijo roke in popravljajo ocene, nas pogosto premagata občutek nemoči in izčrpanosti. Raziskave kažejo, da tudi stres pri starših v tem obdobju zviša vsaj za tretjino.
Ko se šolsko leto bliža koncu, se pri mnogih otrocih pojavi značilen vzorec: kopičijo se zaključna ocenjevanja znanja, roki za govorne nastope in morebitno popravljanje negativnih ocen. Raziskave kažejo, da se v tem obdobju stopnja stresa pri učencih povzpne za kar 40 %.
“Za uspešno življenje z ADHD potrebujemo štiri stvari: zanimanje, izziv, ustvarjalnost in nujnost. Brez teh nas čaka samo frustracija.” - dr. William Dodson, psihiater, strokovnjak za ADHD pri odraslih, v intervjuju za ADDitude Magazine, 2021
Neustrezen odnos do otroka z ADHD lahko pusti dolgoročne posledice v njegovem čustvenem in socialnem razvoju ter v njegovem odnosu do učenja. To lahko vpliva na njegovo sposobnost uspešnega obvladovanja izzivov v odraslem življenju.
“ADHD je v veliki meri odziv na okolje. Če želimo spremeniti otroka, moramo najprej spremeniti okolje, ki ga obkroža.” - dr. Gabor Maté, kanadski zdravnik, strokovnjak za odvisnosti in ADHD, iz knjige “Scattered Minds”, 1999
Vzpostaviti ravnovesje med toplino in avtoriteto je morda najzahtevnejši del učiteljevanja. Učitelj mora biti dovolj blizu, da vzpostavi zaupanje, a dovolj oddaljen, da ohrani strokovno distanco. Kako doseči to občutljivo ravnovesje? Kaj pa, ko so odnosi med učiteljem in učenci že načeti?
Pred sto leti je bil pouk drugačen. Učitelji so uporabljali fizične kazni, stroga poslušnost je bila glavna vrlina. Danes vemo, da takšni pristopi ne spodbujajo resničnega učenja. Raziskave kažejo, da otroci najbolje usvajajo znanje, ko se počutijo varni, spoštovani in povezani s svojim učiteljem.