Počitnice so čas, ki ga mnogi starši nestrpno pričakujejo – priložnost za oddih, kakovostno preživljanje časa z otroki in manj vsakodnevnega hitenja. A hkrati so lahko tudi izziv: kako zapolniti dolge dneve, posebej, ko vreme ni naklonjeno zunanjim dogodivščinam?

Namesto da vnaprej razmišljamo, da bo težko, si lahko pomagamo z dobrim načrtovanjem. Način, da si zagotovimo prijetne počitnice z otroki, je ravnovesje med strukturiranimi dejavnostmi in prostim časom. In, kar je še posebej pomembno: vedno imejmo “na zalogi” ideje za deževne dni.

Eden od najboljših načinov, da otroci ostanejo angažirani, radovedni in aktivni, tudi ko vreme ni idealno, so enostavni znanstveni poskusi, ki jih lahko izvedemo doma. Z njimi se otroci učijo skozi igro, raziskujejo svet okoli sebe, hkrati pa gradijo osnovne veščine s področij matematike, kemije, fizike in tehnologije. 

“Občasno imam srečo, da poučujem prvošolce. Ti otroci so rojeni znanstveniki – polni čudenja, brez da bi jih bremenili dvomi.“ - Carl Sagan, ameriški astronom, iz knjige: The Demon‑Haunted World: Science as a Candle in the Dark, 1995 

Zakaj so znanstveni poskusi doma odlična izbira?

Znanstvene aktivnosti doma niso le zabavne, so tudi izjemno koristne za otrokov razvoj. Raziskave kažejo, da otroci, ki so že v zgodnjem otroštvu izpostavljeni praktičnim raziskovalnim dejavnostim, razvijajo boljše razumevanje znanstvenih konceptov, višjo stopnjo radovednosti in boljšo sposobnost reševanja problemov (Tytler, 2007).

• Takšni poskusi spodbujajo:
• Radovednost in naravno željo po raziskovanju,
• Kritično mišljenje in sklepanje o vzrokih in posledicah,
• Finomotoriko in koordinacijo,
• Vztrajnost, saj ne gre vedno vse po načrtih.

15 preprostih znanstvenih poskusov za deževne dni

1. Mavrica v kozarcu

Potrebujemo: med, detergent, vodo, olje, alkohol, barvila, žlico.

V različne tekočine vmešajmo kapljico barvila in jih previdno z žlico naložimo v kozarec – najgostejšo najprej (npr. med), najbolj redko na koncu (npr. alkohol). Otroci opazujejo, kako se tekočine ne mešajo in tvorijo večbarvno plastenje.

Področje: gostota tekočin.

2. Balon, ki se sam napihne

Potrebujemo: balon, plastenko, kis, sodo bikarbono.

V plastenko nalijemo kis, v balon pa s pomočjo žličke nasujemo sodo bikarbono, to bo manjši izziv, mogoče si lahko pomagamo z lijakom. Balon previdno nataknemo na vrat plastenke (pazimo, da soda še ne pade v plastenko), nato ga dvignemo, soda pade v kis in balon se napihne!

Področje: kemična reakcija in sproščanje ogljikovega dioksida.

3. Čarobno mleko

Potrebujemo: mleko, barvila za živila, detergent, plitev krožnik, vatirano palčko.

Na mleko kapnimo barvila, palčko pomočimo v detergent in se nato z njo dotaknemo mleka – barve začnejo "plesati"!

Področje: površinska napetost in delovanje detergentov.

4. Lava lučka

Potrebujemo: kozarec, olje, vodo, barvo za živila, šumečo tableto (npr. vitamin C).

V kozarec nalijemo olje in malo vode, dodamo barvilo in šumečo tableto. Mehurčki ustvarijo zanimivo gibanje v tekočini.

Področje: plin se dviga skozi tekočino, razlikovanje snovi.

5. Papirnati mostovi

Potrebujemo: list papirja, knjige, kovance.

Med dve knjigi položimo list papirja (naj tvori most) in nanj polagamo kovance. Poskusimo z različnimi oblikami: navaden list, zložen v harmoniko, zavit v cev ...

Področje: trdnost konstrukcij in porazdelitev teže.

6. Nevidno črnilo

Potrebujemo: limonin sok, bombažno palčko, list papirja, svetilka ali likalnik.

Otroci s palčko in limoninim sokom napišejo skrivno sporočilo na papir. Ko se papir posuši, ga segrejemo nad žarnico ali z likalnikom (z nadzorom odraslih) – napis postane viden.

Področje: kemija (oksidacija organskih snovi, učinek toplote na organske kisline).

7. Vodna hoja

Potrebujemo: koruzni škrob (gustin), vodo, skledo, model za hojo (npr. prstki).

Zmešamo koruzni škrob in vodo (približno 2:1), da nastane tekočina, ki je nekoliko trdnejša. Otroci se lahko po njej “sprehodijo” s prsti ali vanjo odložijo in opazujejo odziv “tekočine”.

Področje: nenewtonske tekočine, fizika materialov.

8. Suh robček v vodi

Potrebujemo: kozarec, robček, posodo z vodo.

Robček potisnemo na dno kozarca. Kozarec obrnemo z robčkom navzdol in ga potopimo v vodo – nato ga vzamemo ven: robček ostane suh!

Področje: zrak kot snov, tlak in premikanje tekočin.

9. Zvok skozi balon

Potrebujemo: balon, mobilni telefon, nitko.

Balon napihnemo in ob njem držimo telefon z glasbo. Na balon prislonimo nitko – zvok se sliši tudi na drugem koncu nitke! Lahko poskusimo različne dolžine in napetost niti.

Področje: prenos zvoka skozi trdna telesa, vibracije.

10. Vrtinec v plastenki

Potrebujemo: dve plastenki, močan lepilni trak, vodo.

Ena plastenka je skoraj do vrha napolnjena z vodo. Na vrat plastenke prilepimo drugo (prazno) plastenko, da dobimo obliko peščene ure. Vodo z vrtinčenjem spustimo iz zgornje v spodnjo.

Področje: centrifugalna sila, tok vode in rotacija.

11. Vrelišče vode pod vakuumom

Potrebujemo: kozarec s pokrovom, vročo vodo, ledene kocke.

V kozarec nalijemo zelo vročo vodo, ga pokrijemo in obrnemo na glavo v posodo z ledeno vodo. Ko se voda ohlaja, nastane podtlak in voda začne ponovno vreti pri nižji temperaturi.

Področje: fizika – tlak in vrelišče.

12. Nenavadni magneti

Potrebujemo: močan magnet, sponke, svinčnik, nit.

Na nit navežemo sponko in jo pritrdimo na svinčnik, tako da visi. Nato počasi približujemo magnet, dokler sponka ne "lebdi" v zraku, magnet jo privlači, se pa je še ne dotika.

Področje: fizika – magnetno polje.

13. Rastlinski detektiv (indikator pH)

Potrebujemo: rdeče zelje, vročo vodo, prozorne kozarčke, kis, sodo bikarbono.

Iz listov rdečega zelja pripravimo vijoličen "čaj", ki služi kot naravni pH indikator. Če mu dodamo kis, postane roza, če dodamo sodo – modro ali zeleno.

Področje: kemija – kislost in bazičnost (pH vrednosti).

14. Hoja vode (kapilarni dvig)

Potrebujemo: 3 kozarce, papirnate brisače, barvilo za živila, vodo.

Dva kozarca napolnimo z obarvano vodo, tretjega (na sredini) pustimo praznega. Med vse tri položimo zavihane trakove papirnate brisače. Čez čas obarvana voda “prestopi” v srednji kozarec – zdi se, kot da “hodi”.

Področje: biologija/fizika – kapilarni pojav, transport vode v rastlinah.

15. Dvig ledene kocke z vrvico

Potrebujemo: ledene kocke, kozarec vode, vrvico, sol.

V kozarec z vodo damo ledeno kocko in jo prekrijemo z vrvico. Na vrvico potresemo ščepec soli in počakamo 30 sekund. Ko dvignemo vrvico, se bo led “prilepil” nanjo.

Področje: kemija – tališče ledu, učinek soli na tališče.

Večino teh pripomočkov že imamo doma, česar nimamo, si pripravimo na zalogo, da bomo lahko ob deževnih dneh hitro zapolnili čas z nečim zanimivim in poučinim.

Nasveti za uspešne “domače laboratorije”

Vedno imejmo v mislih, da je komponent uspešnega učenja več. Raziskovalki Trundle in Smith (2017) sta predstavili razvojni model učenja znanosti v predšolskem obdobju, ki temelji na kombinaciji čustvene vključenosti ("hearts‑on"), praktičnega raziskovanja ("hands‑on") in miselne refleksije ("minds‑on"). Poudarek je na razvoju radovednosti, vpijanju konceptov skozi igro in dialog ter vlogi učiteljev pri oblikovanju izkustvenega učenja.

Varnost je na prvem mestu: vedno nadzirajmo poskuse in uporabljajmo varne materiale.

Dovolimo otrokom voditi: starši smo mentorji, oni raziskovalci!

Sprašujmo, ne ponujajmo odgovorov: spodbujajmo razmišljanje z vprašanji, npr.: “Kaj misliš, da se bo zgodilo?” ali “Zakaj se je to zgodilo?”

Naj bo ustvarjalno: lahko dokumentiramo poskuse s fotografijami, narišemo opazovanja ali skupaj ustvarimo “dnevnik znanstvenikov”.

 “Vsak otrok se rodi kot znanstvenik, nato pa mu to vzamemo.” - Carl Sagan, ameriški astronom, znan po seriji Cosmosin in zagovornik popularizacije znanosti,  v intervjuju za Psychology Today, 1996

Počitnice niso vedno sončne, so pa lahko vedno zabavne

Čeprav si vsi želimo dolge, sončne dni, realnost prinese tudi dež, utrujenost in trenutke dolgčasa. Prav v teh trenutkih pa lahko najdemo priložnost za drugačne vrste druženja in učenja.

Znanstveni poskusi za otroke doma so idealni za takšne priložnosti: omogočajo strukturirano igro, ki ima globoko učno vrednost, in pomagajo, da tudi deževni dnevi ne minejo brez iskrice navdušenja.

Ob deževnih dneh lahko izkoristimo tudi gradiva LoveMyBrain, ki bodo prav tako kakovostno zapolnila čas. https://lovemybrain.eu/gradiva

In ne pozabimo – za otroka je največji užitek, ko lahko raziskuje skupaj z nami in z nami preživlja čas. 

Viri:

Tytler, R. (2007). Re-imagining science education: Engaging students in science for Australia's future. V: Australian Education Review, 51.

Trundle, K. C., in Smith, M. M. (2017). Teaching science during the early childhood years. V: Science and Children, 54(8), 62–67.

Vir slike:

Pixabay, avtor slike: OsloMetX

https://pixabay.com/photos/experiment-chemistry-laboratory-lab-4415977/