Puberteta z ADHD je kot vožnja po serpentinah z zaviranjem na pol moči. Najstnikovi možgani se preoblikujejo kot pri vrstnikih, medtm ko razvoj izvršilnih funkcij zaostaja za vrstniki za tri do pet let (Shaw in sod., 2007). Kot starši lahko postanemo “sovozniki”, ki podpirajo avtonomijo, ne da bi pri tem popuščali pri mejah in omejitvah. Ko otrok z ADHD odraste v najstnika, se njegove potrebe spremenijo, sooča se z drugačnimi izzivi. Izhodišča za razmišljanje o tem, kaj potrebuje najstnik z ADHD, usmerja predvsem to, da so najstniki na drugačni stopnji razvoja kot otroci, kar pa zahteva rast in prilagoditev tudi od nas, staršev.  

“Kar družba imenuje 'pomanjkljivost', je pri najstnikih z ADHD pogosto neizražena kreativnost. Naš sistem jih sili v okvire, ki jih dušijo.” - Lara Honos-Webb, psihologinja, avtorica knjige The Gift of ADHD, iz članka Psychology Today, 2018

Razumevanje razvojnih potreb: Bitka za identiteto  

Najstniki z ADHD pogosto čutijo, da “nikamor ne pripadajo”. Mikami (2020) je s sodelavci  ugotovila, da imajo najstniki z ADHD 63 % večje tveganje za izključitev iz vrstniških skupin kot njihovi vrstniki. Pomembno je, da preusmerimo fokus s težav na prednosti. 

• Kaj lahko storimo? Na plakat skupaj z najstnikom napišimo njegove supermoči (npr. “Kreativnost v krizah” ali "Hitro razmišljanje”). Ob vsaki samokritiki naj se dotakne napisa, da samega sebe opomni, da ima tudi veliko prednosti.  

Spodbujanje samostojnosti: Pogodba z odraslimi  

Nadzor pripelje do upora. Sibley s sodelavci (2020) dokazuje, da sodelovalno dogovarjanje o pravilih zmanjša konflikte za 41 %.  

• Kaj lahko storimo? Skupaj napišimo “Dogovor za svobodo”:  
  • Jaz (najstnik) se zavezujem: Ob 22.00 odložim telefon v košaro (ki ni v moji sobi!).  
  • Midva (starša) se zavezujeva: Ne preverjava sporočil, če je telefon v košari.  

Komunikacija: Ladjica brez kapitana  

Glasno kritiziranje zapre komunikacijske kanale. Bunford s sod. (2020) ugotavlja, da “jaz-sporočila” zmanjšajo obrambne reakcije za 57 %.  

• Kaj lahko storimo? Namesto “Spet si pozabil odnesti smeti!” recite: “Slabo se počutim, ko smeti ostanejo v veži, ker privabljajo muhe. Odnesti bi jih moral do 19.00. Ti lahko nastavim opomnik?” 

Samokontrola: Prva pomoč za čustva  

Navali čustev ali izbruhi so pri najstnikih z ADHD pogosti. Graziano in Garcia (2015) sta pokazala, da tehnika 5-4-3-2-1 zmanjša impulzivne izbruhe za 35 %:  

• Kaj lahko storimo? Vadimo skupaj v miru (torej ne med izbruhom):  
  • 5 stvari, ki jih vidiš (oblaki, ura)  
  • 4 stvari, ki jih slišiš (ptič, klima)  
  • 3 stvari, ki jih čutiš (tla pod nogami, majica)  
  • 2 globoka vdiha tako, da se trebuh močno razširi in
  • 1 stvar, za katero si hvaležen (varnostni pas v avtu). S tem se najstnik prizemlji in ubesedi situacijo, v kateri se nahaja.  

“Kadar najstnik z ADHD reče 'ne maram pomoči', to pomeni 'ne znam sprejeti, da je pomoč potrebna'. Naš odgovor naj bo: 'V redu je biti ranljiv'.” - dr. Claudia Gold, pediatrinja, specialistka za razvoj, iz knjige The Developmental Science of Early Childhood, 2017

Prevzemanje odgovornosti: Lekcije iz realnosti  

Kadar namestno najstnika z ADHD rešujemo njegove težave, ga prikrajšamo za lastno učenje. Rogers s sodelavci (2015) ugotavlja, da naravne posledice (npr. nenarejena domača naloga = posledice v šoli) povečajo odgovornost v 8 tednih.  

• Kaj lahko storimo? Ko najstnik pozabi telovadno opremmo, je ne vozite je v šolo. Namesto tega:  
  • Validirajmo: “Vem, da je neprijetno biti brez opreme pred sošolci.”  
  • Vprašajmo: “Kako boš rešil to naslednjič? Potrebuješ mojo pomoč pri načrtovanju?”  

Zanimivost

Michael Phelps, najuspešnejši olimpionik v zgodovini, je odkril svoj ADHD pri 9 letih. Njegov nasvet: “Če se osredotočiš na svoje slabosti, izgubiš. Če se osredotočiš na moči, zmagaš.”  

Še nekaj tem

• Pomen dobrega spanca. Zagotavljanje rednega in kakovostnega spanca je ključno za obvladovanje simptomov ADHD. Ustvarjanje rutine pred spanjem in omejitev uporabe elektronskih naprav pred spanjem lahko pomaga izboljšati kakovost spanja.
• Je tehnologija v pomoč ali v napoto? Tehnologija je lahko koristno orodje za pomoč otrokom z ADHD. Aplikacije za upravljanje časa, organizacijo nalog, sledenje nalogam in opomniki lahko pomagajo pri boljši organizaciji in sledenju obveznostim. Pazimo le, da nam je tehnologija vselej v pomoč, da ne prevzame vseh vidikov življenja in postanemo od nje preveč odvisni. Izkoristimo tisto dobrega, kar ponuja. 
  • Pomaga lahko tudi uporaba preprostih opomnikov ali urnikov, kot so:
    • LoveMyBrain URNIKI IN SEZNAMI OPRAVIL ali 
    • LoveMyBrain ŠOLSKI KOLEDAR.
• Telesna aktivnost kot ventil za sproščanje napetosti in frustracij. Mlajši otroci so praviloma bolj fizično aktivni, pri najstnikih pa se interes za redno športno aktivnost pogosto zmanjša, razen, če gre za aktivne športnike. Spodbujanje najstnika z ADHD, da se rekreativno ali resneje ukvarja s športom, mu bo pomagalo usmeriti energijo, sprostiti napetost in se znebiti morebitnih frustracij, ki so se nabrale čez dan ali teden. S sproščenim najstnikom bodo pristopi, ki jih uberemo, uspešnejši.  

“Najstnice z ADHD so nevidna epidemija. Zaradi strahu pred izključitvijo skrivajo svoje težave.” - dr. Stephen Hinshaw, psiholog, raziskovalec ADHD pri najstnikih, iz študije The ADHD Explosion, Oxford University Press, 2014

Najstnik z ADHD mora vedeti, da smo mu vedno na voljo, obenem pa so naše meje jasne in naše zaupanje nespremenjeno. Ne pozabimo: možgani se oblikujejo do 25. leta (Shaw in sod., 2007). Naša vloga ni v tem, da postanemo “gasilec požarov”, temveč “graditelj mostov”.  

 Viri:

Bunford, N., Evans, S. W., in Wymbs, F. (2020). Emotion dysregulation and social functioning in adolescents with ADHD: Mediating roles of parenting and conflict resolution. Journal of Abnormal Child Psychology, 48(3), 423–437. 

Graziano, P. A., in Garcia, A. (2015). Attention-deficit hyperactivity disorder and children's emotion dysregulation: A meta-analysis. Clinical Psychology Review, 46, 106–123.  

Mikami, A. Y., Normand, S., Hudec, K. L., Guiet, J., Madigan, S., in Rashid, T. (2020). Treatment of friendship problems in children with attention-deficit/hyperactivity disorder: Initial results from a randomized clinical trial. Journal of Consulting and Clinical Psychology, 88(10), 871–885. 

Rogers, M. A., Wiener, J., Marton, I., in Tannock, R. (2015). Parental involvement in children’s learning: Comparing parents of children with and without Attention-Deficit/Hyperactivity Disorder (ADHD). Journal of School Psychology, 53(4), 271–289. 

Shaw, P., Gogtay, N., in Rapoport, J. (2010). Childhood psychiatric disorders as anomalies in neurodevelopmental trajectories. Human Brain Mapping, 31(6), 917–925.  

Sibley, M. H., Graziano, P. A., Kuriyan, A. B., Coxe, S., Pelham, W. E., Rodriguez, L., ... in Ward, A. (2020). Parent-teen behavior therapy + motivational interviewing for adolescents with ADHD. Journal of Consulting and Clinical Psychology, 88(7), 682–694. 

Vir slike:

Pixabay, avtor slike: Ana Kratch

https://pixabay.com/photos/teenager-hoodie-hand-no-gesture-5842706/