Idealnega prehoda otroka v šolsko leto (pa naj gre za prvošolca ali za nekoga, ki se le res zelo počitniško počuti :)) ne spremljata stres in neorganiziranost.

Če uspemo oblikovati rutine z namenom, da bo prehod lahkotnejši, že med počitnicami, bo privajanje na novo šolsko leto in nov ritem, toliko lažje. Raziskave potrjujejo, da predvidljiv urnik zmanjšuje anksioznost za 37 % (Spagnola in Fiese, 2020). Seveda pa ne bo enako za prvošolce, ki sploh ne vedo, kaj jih z novim šolskim letom čaka, ali za tiste, ki se morajo po počitniškem premoru le ponovno vrniti v šolski ritem. Sliši se enostavno. Pa je res? 

Prvošolci - gradnja temeljev za nadaljnje uspehe

Prvošolci se bodo z vsem srečali prvič: s šolsko stavbo, učilnico, šolskim urnikom, učitelji in z večino sošolcev. Zato je pomembno, da se na novost pripravijo, jo nekako predelajo in pripravijo teren za spremembe, ki jih čakajo.

1. 1. “Igra šole” dva tedna pred začetkom pouk  

• Ustvarimo 20-minutne igre “mini šole”:  
• 1. - 5. dan: Sestavimo namišljen razred s plišastimi igračami (otrok naj bo učitelj, igrače in starši pa učenci). Otrokova domišljija naj bo vodilo glede tega, kaj nas bo poučeval.  
• 6. - 14. dan: Vadimo resnične scenarije (vstajanje z budilko, bolj zgodaj, pakiranje torbe).  
•  Raziskave namreč potrjujejo, da igre vlog zmanjšajo strah pred neznanim (Lillard in sod., 2013).  

1. 2. Čustvena pripravljenost skozi zgodbe  

• Berimo zgodbe o prvem šolskem dnevu. Po vsakem branju se pogovorimo: kaj bo junak zgodbe potreboval za šolo (s tem bo otrok vadil odločanje); kako naj se reši strahu pred.... (tem, kar se je v zgodbi pojavilo) (s tem otrok vadi reševanje problemov).
• Raziskave so dokazale, da biblioterapija zmanjšuje socialni strah za 28 % (Kramer in sod., 2020).  

1. 3. Odličen urnik za oporo

• Izdelajmo vizualni urnik s fotografijami, npr.: slika šolske torbe, slika ure, slika šolskega avtobusa ali poti do šole. Fotografije naj omogočajo premikanje (npr. z magnetki po magnetni tabli ali hladilniku. Glede na študijo Macdonald in sod. (2018) namreč vizualni urniki izboljšajo samostojnost pri prvošolcih.

"Predvidljivost je otrokova prva linija obrambe pred strahom." - Fred Rogers 

Ostali učenci - vračanje v ritem s čim manj stresa

Ne le prvošolci, tudi ostali potrebujejo nekakšen prehod nazaj iz počitniške sporščenosti, da začetek šolskega leta ne bo prevelik šok.

1. 1. Skupinsko načrtovanje  

• Organizirajmo družinski šolski sestanek:  
  •   1. Otrok izbere en nov cilj, povezan s šolo (npr. “Naredil bom domačo nalogo, brez da bi me bilo potrebno opomniti.”)  
  •   2. Skupaj izdelamo sistem nagrajevanja (npr. Po osmih uspešnih tednih brez opominjanja glede domačih nalog gremo v živalski vrt.)   
•  Psihološki učinek: Skupinsko dogovarjanje občutno poveča motivacijo (Brewer, Pollock in Wright, 2013).  

1. 2. “Šolska postaja” doma

•  Uredimo fizično ločen prostor za:  
  •  Pakiranje torbe  
  •  Polnjenje telefonov in ostalih naprav
  •  Pripravo oblačil za naslednji dan
•   Namig: Uporabimo prazno polico, ki bo namenjena le temu in naj se ne zapolni z ostalim  
•   Razlaga: Cone, ki jim določimo namen, izboljšujejo organizacijske veščine (Bourrier, Berman in Enns, 2018).  

1. 3. “Faza vžiga” (3 dni pred pričetkom pouka, lahko pa raztegnemo tudi na daljše obdobje)  

• Postopno premikanje začetka spanja:  
  •   1. dan: Odidemo spat 45 min prej kot poleti  
  •   2. dan: Spat se odpravimo 90 min prej  
  •   3. dan: V posteljo gremo ob isti uri, kot bo to potrebno med šolskim letom  
•   Raziskava: Postopno prilagajanje zmanjšuje utrujenost za 41 % (Gruber in sod., 2020).   

Univerzalni nasveti za vse starosti

Dodatni nasveti, ki jih lahko uporabimo kadar koli, tako pri prvošolcih kot pri starejših učencih.

1. 1. Ritual “3-2-1-zvezdica”  

Vsak večer pred spanjem si vzamemo čas in se z otrokom pogovorimo:  

• 3 stvari, ki jih je otrok naredil (dosegel) danes, da spodbudimo občutek zadovoljstva ob dosežku
• 2 čustvi, ki jih je otrok občutil (ne obsojamo, poslušamo, sprejemamo!)
• 1 zvezdica, ki predstavlja cilj za naslednji dan

Znanstvena podlaga: Refleksija krepi pozitivno samopodobo (Chen, 2017).  

1. 2. Časovne enote z vizualno uro  

• Za otroke, ki na uro še ne poznajo: “Ko modra puščica pride do mačke, končamo z domačo nalogo.”.  
• Za starejše: “45 minut učenja → 15 minut skakanja po trampolinu.”.   

  Raziskava: Vizualni urniki in ure zmanjšujejo odlašanje z aktivnostmi (Jacobsen, 2021).  

“Pripravljeno okolje je polovica uspeha pri učenju.” - Maria Montessori 

Začnimo že danes

Rutine so kot železniške tirnice – usmerjajo, vendar ne omejujejo končnega cilja.

Študija Univerze v Cambridgeu (2023) je pokazala visoke pozitivne učinke vzpostvljenih rutin. Namreč, že v prvem tednu po vzpostavitvi rutin je kar 42 % otrok hitreje prilagodilo pozornost, več kot polovica pa je manj poročala o stresnih dogodkih (Ren, Boise in Cheung, 2022).  

Naloga nas staršev je, da ustvarimo okolje, kjer otrok nov ritem doživlja kot pozitiven izziv, ne kot grožnjo. Zato že danes izberimo vsaj eno od strategij, ki bodo otroku na dolgi rok zelo v pomoč.  

Viri:

Blakemore, S. J. in Frith, U. (2005). The Learning Brain. Lessons for Education. Blackwell Publishing.  

Bourrier, S. C., Berman, M. G., in Enns, J. T. (2018). Cognitive strategies and natural environments interact in influencing executive function. V: Frontiers in psychology, 9, 1248.

Brewer, K., Pollock, N., in Wright, F. V. (2013). Addressing the Challenges of Collaborative Goal Setting with Children and Their Families. V: Physical & Occupational Therapy In Pediatrics, 34(2), 138–152.

Chen, F. (2017). Everyday family routine formation: A source of the development of emotion regulation in young children. V:Perezhivanie, emotions and subjectivity: Advancing Vygotsky’s legacy (pp. 129-143). Singapore: Springer Singapore.

Jacobsen, M. Å. (2021). Reducing academic procrastination: Designing an artifact to aid students (Master's thesis, The University of Bergen).

Lillard, A. S., Lerner, M. D., Hopkins, E. J., Dore, R. A., Smith, E. D., in Palmquist, C. M. (2013). The impact of pretend play on children's development: a review of the evidence. V: Psychological bulletin, 139(1), 1.

Macdonald, L., Trembath, D., Ashburner, J., Costley, D. in Keen, D. (2018). The use of visual schedules and work systems to increase the on-task behaviour of students on the autism spectrum in mainstream classrooms. V: Journal of Research in Special Educational Needs. 18. 10.1111/1471-3802.12409.

Ren, L., Boise, C. in Cheung, R. Y. (2022). Consistent routines matter: Child routines mediated the association between interparental functioning and school readiness. V: Early Childhood Research Quarterly, 61, 145-157. 

Vir slike:

Pixabay, avtor slike: Bru-nO

https://pixabay.com/photos/back-to-school-school-pencil-cases-2737002/