Anyone with a link can now view this file.
Kot starši si želimo, da bi bil prehod našega otroka v šolo čim manj stresen. To lahko dosežemo preko igre, ki predstavlja naravno orodje za učenje. Raziskave dosledno potrjujejo, da igra temeljito pripravi otroke na učne, socialne in čustvene izzive, ki jih prinaša šolanje. Pomagamo si lahko z vrsto praktičnih, znanstveno podprtih strategij, ki upoštevajo tudi stopnjo otrokovega poznavanja črk.
Ne glede na to, ali otrok pozna črke ali ne, je obvladovanje čustev pomembno že sicer, v šoli, ko se bo moral prilagajati sošolcem, učiteljici in pravilom, pa še toliko bolj.
Igra vlog: Ustvarimo “mini šolo” doma. Naj otrok igra učitelja, starši pa neposlušnega učenca. To krepi empatijo in spodbuja k reševanju konfliktov.
Vpeljimo 10-minutno “šolsko uro” z nekakšnim alarmom. Raziskave kažejo, da bi lahko z uvedbo takšne rutine zmanjšali anksioznost (Lobo in Lunkenheimer, 2020).
Poskusimo z izmenjavo igrač, npr.: “Jaz dam to, ti mi daš tisto”. Tako bo otrok vadil sprejemanje kompromisov.
Za otroke, ki že znajo šteti, povečajmo zahtevnost tako, da morajo razdeliti enako število nečesa, npr. razdelitev barvic med lutke. S tem vadimo pravičnost.
A. Otroci, ki črk še ne poznajo:
Ritem in rima: Pojmo pesmice z rimami. Ritem izboljša fonemsko zavedanje, ki je pomemben predhodnik branja (Wood in sod., 2009).
Poskusimo katero izmed štirih knjig otroških pesmic in izštevank Romana Gašperina, opremljeih z ilustracijami Zvonka Čoha: Enci benci na kamenci - otroci jih imajo izredno radi.
Štetje predmetov: Pri pripravi obrokov recimo: “Podaj mi 3 kocke sira.” Ravnanje z različnimi predmeti krepi matematično razumevanje (Mix in sod., 2021).
B. Otroci, ki črke že poznajo:
Iskanje črk v naravi: Med sprehodom po parku naj otrok najde predmete, ki se začnejo na določeno črko, npr. “D” kot drevo. To povezuje poznavanje črk z življenjskimi situacijami.
Oblikovanje preprostih besed iz plastelina: Izdelajmo črke iz plastelina (ali pa iz testa in jih spečemo) in sestavimo v besede npr. “MAMA”. Multisenzorično učenje podvoji spomin (Carreker in Birsh, 2018).
Skrivnostni predmeti: Skrijmo drobne predmete (npr. riž) med moko ali fižol. Naj otrok z drobnimi prsti “rešuje” zaklad. To krepi motoriko prstov (Cameron in sod., 2012).
Narisana črka na hrbtu: S prstom narišimo črko otroku na hrbet, naj ugane katera je. Takšna igra, ki tudi povezuje, aktivira senzorične poti, povezane s pisanjem (James, 2017).
“Napačne zgodbe”: Recimo: “Danes sem videl ptico, ki je plavala v avtu.” Naj otrok najde napako ali napake. To razvija kritično mišljenje (Hoff, 2020).
Dopisni prijatelj: Ustvarimo lutko ali plišasto, ki otroku “piše” pisma. Prvo pismo napišemo starši v imenu plišaste igrače, nanj nato otrok odgovori z risbami ali črkami. Postavimo lahko tudi poštni nabiralnik, kjer se bodo pisma izmenjevala. Študije kažejo, da se lahko preko takšne igre za 30-odstotkov poveča zanimanje za pisanje (Dyson, 2019).
“Ritual je most med znanim in neznanim – otroku da občutek nadzora v novem svetu.” - Margared Mead - antropologinja.
Raziskave kažejo, da rituali prehoda zmanjšajo anksioznost otrok do 40 % (prim. Donaldson, Moore in Hawkins, 2022).
Vsi otroci so naravno vedoželjni, seveda vsak po svoji “časovnici”. Ne silimo z učenjem, niti z učenjem pisanja. Študija Zieglerja in Goswamijeve (2005) namreč kaže, da kažejo otroci, ki se učijo črk pod pritiskom, višjo raven stresnega hormona kortizola.
Povežimo se z naravo: 15 minut igre na travi izboljša pozornost za 43 % (Taylor in Kuo, 2008).
“Najpomembnejše obdobje človekovega življenja ni čas, ki ga preživi na fakulteti, ampak prvo obdobje – otroštvo.” - Maria Montessori, italijanska zdravnica, učiteljica in filozofinja, ki je zasnovala metodo Montessori
Priprava na šolo ni tekmovanje. Naj otrok občuti, da je njegova radovednost pomembna. Kot je rekel Albert Einstein: “Igra je najvišja oblika raziskovanja.” Z uporabo predlaganih metod bomo gradili ljubezen do učenja za celo življenje, zelo zaželen stranski učinek pa bo še, da bomo pripravili otroka še na šolo.
Študija Univerze v Cambridgeu (2022) pokaže, da otroci, ki se pred šolo igrajo “šolo”, ob začetku šolanja izkazujejo 28 % več samozavesti. Začnimo torej že danes – z eno igro na dan!
Viri:
Cameron C.E., Brock L.L., Murrah W.M., Bell L.H., Worzalla S.L., Grissmer D., Morrison F.J.. (2012) Fine motor skills and executive function both contribute to kindergarten achievement. Child Development. 83(4),1229-1244
Carreker, S. in Birsh, J. R., (ur.). (2018). Multisensory teaching of basic language skills (4th ed.). Brookes Publishing.
Donaldson, C., Moore, G. in Hawkins, J. (2022). A Systematic Review of School Transition Interventions to Improve Mental Health and Wellbeing Outcomes in Children and Young People. V: School Mental Health. 15. 1-17. 10.1007/s12310-022-09539-w.
Hoff, E. (2020). Language Development. Cengage Learning EMEA.
James, K. H. (2017). The importance of handwriting experience on the development of the literate brain. V: Current Directions in Psychological Science, 26(6), 502–508.
Lobo, F. M. in Lunkenheimer, E. (2020). Understanding the parent-child coregulation patterns shaping child self-regulation. Developmental psychology, 56(6), 1121–1134.
Mix, K. S., Levine, S. C., Cheng, Y.-L., Stockton, J. D., & Bower, C. (2021). Effects of spatial training on mathematics in first and sixth grade children. V: Journal of Educational Psychology, 113(2), 304–314
Taylor, A. F., in Kuo, F. E. (2008). Children with attention deficits concentrate better after walk in the park. V: Journal of Attention Disorders, 12(5), 402–409.
Shams, L.,in Seitz, A. R. (2008). Benefits of multisensory learning. V: Trends in Cognitive Sciences, 12(11), 411–417.
Wood, C., Wade-Woolley, L., in Holliman, A. J. (2009). Phonological awareness: Beyond phonemes. V: Contemporary Perspectives on Reading and Spelling (Wood, C. in Connelly, V., ur.). Routledge
Ziegler, J. C., in Goswami, U. (2005). Reading acquisition, developmental dyslexia, and skilled reading across languages. A Psycholinguistic Grain Size Theory. V: Psychological Bulletin, 131(1), 3–29.
Vir slike:
Pixabay, avtor slike: Thomas G.
https://pixabay.com/photos/write-child-school-learn-pencil-8487618/
Postavitev predvidljivega urnika za otroka z ADHD
Kaj o igrah na prostem pravijo strokovnjaki...
Gibalni odmori? Nič boljšega!
Šolski uspeh in šport
ADHD se pri vsakem otroku kaže drugače, zato je bistveno prepoznati specifične izzive, s katerimi se soočajo, in prednosti, ki jih imajo. Nekateri otroci z ADHD imajo težave s pozornostjo in osredotočenostjo, drugi pa z impulzivnostjo ali hiperaktivnostjo. Struktura pa koristi vsem.
Preživljanje časa na prostem je dobro raziskano. Spoznajmo njegove prednosti in nasvete strokovnjakov. Kaj pa, ko vreme ne dopušča, da smo zunaj? Tudi takrat ni nujno edina rešitev ekran, računalniška igrica... Možnosti je veliko.
V kratkih odmorih med učenjem doma ali pri pouku lahko izvajamo enostavne vaje, s katerimi omogočimo otrokom, da se osvežijo in ohranijo visoko stopnjo koncentracije ter učinkovito učenje.
Ukvarjanje s športom lahko prinese številne koristi za otroke, tudi tiste, ki morda dosegajo slabši uspeh v šoli. Ključno je najti ravnovesje med šolskimi obveznostmi in športom.
