Ste vedeli?

Ali ste vedeli, da ima branje takšno moč, da se možgani aktivirajo na določen način tudi, ko “le” prebiramo besede v knjigi? Študije so namreč pokazale, da pri branju prihaja do aktivacije možganskih območij, povezanih z opisovanjem vonjav, okusov in občutkov. To pomeni, da branje lahko sproži izkušnje, kot da bi bili v zgodbi sami.

Možgani in branje

Ko beremo, se aktivira več predelov možganov, kar vključuje kompleksno mrežo nevronov, ki sodelujejo pri različnih kognitivnih procesih. Branje je celovita dejavnost, pri kateri se aktivira več različnih delov možganov.

• V vidnem režnju potekata skeniranje in prepoznavanje črk in besed.
• Razumevanje pomena besed  in jezika potekata v Wernickejevem področju.
• Govorno produkcijo in tekoče glasno branje omogoča področje Broca.
• Angularni girus je zaslužen za preklapljanje med vizualnimi simboli in jezikovnim pomenom.
• Inferiorni frontalni girus poskrbi za fonološko obdelavo in dekodiranje besed.
• Tvorjenje spominov in povezovanje prebranih informacij z obstoječim znanjem je zaupano hipokampusu.

Aktivacija teh regij ne vpliva le na izboljšanje bralnih sposobnosti, temveč se prenese tudi na druga področja:

1. Redno branje izboljša besedni zaklad, slovnične strukture in splošno jezikovno razumevanje. To vpliva na boljše pisanje in boljšo verbalno komunikacijo.
2. Branje spodbuja analitično in kritično mišljenje. Ko beremo, pogosto ocenjujemo, primerjamo in interpretiramo informacije, kar krepi sposobnost reševanja problemov in odločanja v vsakdanjem življenju.
3. Branje literature, zlasti fikcije, omogoča vpogled v misli in občutke likov, kar krepi empatijo in socialno razumevanje. To vodi k boljšim socialnim veščinam in boljši sposobnosti navezovanja stikov.
4. Redno branje lahko pomaga pri ohranjanju kognitivnih funkcij v starosti. Raziskave kažejo, da imajo ljudje, ki veliko berejo, večjo tako imenovano kognitivno rezervo, kar pomeni večjo odpornost na kognitivni upad in nevrodegenerativne bolezni.
5. Branje, zlasti leposlovje, lahko zmanjša stres in izboljša razpoloženje. Vživljanje v zgodbe in odmikanje od vsakodnevnih skrbi ima pomirjujoč učinek, kar pozitivno vpliva na duševno zdravje.
6. Branje krepi delovni in dolgoročni spomin ter koncentracijo. Ko sledimo zapletom, likom in podrobnostim v zgodbah, to zahteva aktiviranje pozornosti in spomin, kar prispeva k izboljšanju teh kognitivnih funkcij.

Na splošno lahko rečemo, da je branje dejavnost, ki vključuje širok spekter možganskih funkcij in vodi k izboljšanju številnih kognitivnih, socialnih in čustvenih sposobnosti, kar je koristno v različnih vidikih življenja. Zato: berimo!

Raziskave o pomenu vsakodnevnega branja

Možgani so še precej neraziskani, tudi najbolj vrhunski raziskovalci priznajo, da o njih vemo relativno malo. Kljub temu pa so raziskave odkrile več zanimivih dejstev o možganih, posebej v povezavi z vsakodnevnim branjem. Mnogi znanstveniki so preučevali vpliv branja na kognitivni, socialni in čustveni razvoj, ter prišli do uporabnih ugotovitev. 

• Nevroznanstvenica in avtorica knjige "Proust and the Squid: The Story and Science of the Reading Brain", “Proust in ligenj: Zgodba in znanost o možganih med branjem”, Maryanne Wolf (1950 - ), profesorica na Univerzi Kalifornija, je raziskovala, kako branje vpliva na možgane in kako se možgani prilagodijo tej kompleksni dejavnosti. Ugotovila je, da branje spodbuja razvoj novih nevralnih poti, ki izboljšujejo kognitivne sposobnosti, kot so jezik, razumevanje in kritično mišljenje.
• Zaslužni profesor Univerze iz Toronta, Keith Stanovich (1950 -), je kognitivni psiholog, znan po svojem delu na področju bralne pismenosti in kognitivnega razvoja. Njegove raziskave so pokazale, da branje povečuje besedni zaklad in splošno inteligenco. Ugotovil je tudi, da otroci, ki več berejo, hitreje razvijejo kognitivne sposobnosti in bolje razumejo kompleksne koncepte.
• Anne E. Cunningham, profesorica na Univerzi Kalifornija je raziskovala vpliv branja na jezikovni razvoj in učne dosežke. V svojem delu je pokazala, da redno branje izboljšuje besedni zaklad, tekočnost branja in razumevanje besedil. Njene raziskave so tudi pokazale, da otroci, ki so izpostavljeni knjigam od zgodnjega otroštva, dosegajo boljše rezultate v šoli.
• Dekanja in profesorica na Univerzi Michigan, Elizabeth Birr Moje, je raziskovalka na področju mladinske pismenosti in izobraževanja v urbanih okoljih. Njene študije so poudarile pomen branja v adolescenci in ugotavljale, kako branje vpliva na identiteto, socialne veščine in učne dosežke mladostnikov. Ugotovila je, da branje mladim pomaga pri razvoju kritičnega mišljenja in empatije.
• Kanadski profesor z Univerze York iz Toronta, Raymond Mar, je psiholog, ki je raziskoval vpliv branja leposlovja na empatijo in socialno razumevanje. Njegove študije so pokazale, da branje fikcije spodbuja sposobnost vživljanja v občutke in misli drugih ljudi, kar vodi k boljšim socialnim veščinam in večji empatiji.
• Raziskava Alice Sullivan in Matta Browna na University College London je preučevala dolgoročne učinke branja v otroštvu na kognitivni razvoj v odraslosti. Ugotovila sta, da so za otroke, ki berejo za užitek, značilni boljši rezultati pri testih besednega znanja in dosežejo višjo izobrazbeno raven v odraslosti.
• Te raziskave skupaj kažejo, da branje ni le ključ do izboljšanja jezikovnih in kognitivnih sposobnosti, ampak ima tudi veliko večji vpliv, in sicer pomembno vpliva še na socialni in čustveni razvoj. Raziskovalci poudarjajo, da je spodbujanje branja od zgodnjega otroštva naprej ključnega pomena za celostni razvoj posameznika.

Zanimivoooooo

O rednem branju obstaja tudi nekaj zelo zanimivih dejstev; na kaj vse vpliva, s katerimi vse področji je povezano?

• Branje leposlovja lahko dejansko izboljša sposobnost empatije. Raziskave so pokazale, da ljudje, ki redno berejo fikcijo, bolje razumejo in se vživijo v misli in občutke drugih, kar izboljša njihove socialne veščine in sposobnost sočustvovanja.
• Redno branje lahko spremeni strukturo možganov. Snemanje možganov z magnetno resonanco je pokazalo, da branje povečuje povezljivost v levem temporalnem režnju, delu možganov, povezanim z jezikovnim razumevanjem. Te spremembe lahko vztrajajo tudi več dni po branju. Torej res redno, dnevno branje močno pozitivno vpliva na mogžansko strukturo.
• Redno branje lahko znatno zmanjša stres. Študija, ki so jo izvedli na Univerzi v Sussexu, je ugotovila, da lahko že samo šest minut branja dnevno zmanjša raven stresa za 68 %, kar je učinkoviteje kot poslušanje glasbe, sprehod ali pitje čaja. Med branjem se umirimo, umirimo misli. Ko je torej otrok razdražen, poskusita s kratkim branjem.
• Redno branje lahko izboljša spomin. Ko berete, morate slediti zapletu, likom in različnim podrobnostim, kar zahteva aktivno uporabo delovnega spomina. Ta mentalna vaja pomaga ohranjati in izboljševati vaš spomin.
• Raziskava, objavljena v reviji Social Science & Medicine (Družboslovje in medicina), je pokazala, da imajo ljudje, ki berejo več kot tri ure in pol na teden, 23 % večjo verjetnost, da bodo živeli dlje kot tisti, ki ne berejo. 
• Ob današnjem hitrem tempu sta koncentracija in osredotočenost praviloma vse večji izziv. Vendar pa je bilo ugotovljeno, da lahko redno branje izboljša sposobnost koncentracije, saj zahteva osredotočenost na besedilo za dlje časa, kar pomaga razviti sposobnost vzdrževanja pozornosti in osredotočenosti tudi v drugih dejavnostih. Podobno kot se bodo pozitivni učinki rednega reševanja gradiv na spletni strani LoveMyBrain, ki pomagajo izboljšati koncentracijo, prenesli na durga področja.
• Branje ne pomaga le pri bogatenju besednega zaklada, ampak tudi pri izboljšanju pisnih sposobnosti. Bralci so izpostavljeni različnim stilom pisanja, kar izboljšuje njihovo razumevanje slovničnih struktur in slogov pisanja, kar se prenese v boljše pisanje.
• Redno branje ohranja možgane aktivne in angažirane, kar lahko upočasni napredovanje Alzheimerjeve bolezni in demence. Tako kot vadba krepi telo, mentalna stimulacija krepi vaš um.
• Branje knjig z različnih področij povečuje splošno razgledanost. Več znanja kot ga imamo, bolje se znajedmo v različnih situacijah in večje možnosti imamo za reševanje težav.
• Branje pred spanjem lahko izboljša kakovost spanja. Ustvarjanje bralne rutine pred spanjem signalizira telesu, da je čas za sprostitev in počitek, kar pomaga pri lažjem in boljšem spanju. Elektronske naprave, nasprotno, lahko zaradi modre svetlobe motijo spanec.

Berimo, berimo, berimo. Z otrokom, sami, otrok samostojno. Skoraj vseeno je, kaj beremo, vsebine naj bodo raznolike. Če nas ena knjiga ne pritegne, posezimo po drugi. Branje ima mnoge pozitivne učinke in predstavlja dobrodošlo protiutež današnjemu svetu pred ekrani.