Učenje branja je ključen korak v razvoju otroka, saj mu omogoča razvijanje sposobnosti komunikacije, razumevanja in učenja v šoli ter v vsakdanjem življenju. Brez branja danes ne gre. Kdor lažje in učinkoviteje bere, bo praviloma tudi pri učenju uspešen, porabil bo manj časa, ta pa bo izrabljen bolj učinkovito.

Med počitnicami bi nekateri radi imeli popoln premor od branja, a bo novo šolsko leto lažje začeti, če bo otrok branje obnovil.

Za branje izberite zanimive vsebine, upoštevajte otroka pri tem, tako bo že prva ovira do branja odstranjena. 

Otroštvo brez knjig - to ne bi bilo nobeno otroštvo. To bi bilo kot prepoved iti do začaranega kraja, kamor lahko greš in v njem najdeš eno najredkejših vrst veselja. - Astrid Lindgren

Starši lahko pomagamo na različne načine 

Začnimo zgodaj

Učenje branja se lahko začne že zelo zgodaj, v najmlajših letih. S pomočjo slikanic lahko spodbujamo zanimanje za knjige in branje, za pisano besedo. Večkrat otroku preberimo tudi kakšno pesmico. Rime imajo svoj čar!

Pomembno je, da otroka izpostavimo knjigam, ki so prilagojene njegovi starosti in interesom. Raziskave kažejo, da otroci, ki že v zgodnjih letih razvijejo ljubezen do knjig in branja, kasneje lažje obvladajo veščine branja in pisanja ter dosegajo boljše učne rezultate. Branje knjig ne prispeva samo k razvoju jezikovnih spretnosti, ampak tudi spodbuja domišljijo, empatijo in kritično razmišljanje. Prav tako omogoča otrokom, da se seznanijo z različnimi kulturami in življenjskimi izkušnjami, kar jim pomaga razvijati širši pogled na svet.

Pomembno je, da starši beremo skupaj z otrokom. Branje na glas ima številne prednosti; ne samo, da otroku pomaga razvijati besedni zaklad, ampak tudi krepi vez med staršem in otrokom. Med branjem se otroci učijo prepoznavati črke, besede in pomene ter razvijajo osnovne veščine, kot so poslušanje, koncentracija in razumevanje. Strokovnjaki poudarjajo, da je ključno ustvariti redno rutino branja, saj s tem otrok povezuje branje z nečim prijetnim in sproščujočim. 

Da bi otroka še dodatno motivirali, ga lahko vključimo v izbiro knjig. Ko otrok sam izbere knjigo, ki ga zanima, bo z večjim veseljem sodeloval pri branju. Prav tako je pomembno, da starši sami beremo, saj otroci pogosto posnemajo vedenje odraslih. Ko otroci vidijo starše, ki uživamo v branju, bodo tudi sami bolj verjetno razvili pozitiven odnos do knjig.

Branje naj bo redno

Vsakodnevno branje otroku je res pomembno. Naj postane del večernega odpravljanja v posteljo, naj bo ritual, ki si ga bo želel tudi otrok, saj je to čas, ko se mu popolnoma posvetite. Izberite knjige, primerne otrokovi starosti. Branje naredite zanimivo, pravo dogodivščino. Naj bo zabavno, z otrokom se pogovarjajte o prebranem, pokažite zanimanje.  

Redno branje otroku prinaša številne pozitivne posledice, tako na kratki kot na dolgi rok. Vsakodnevno branje spodbuja otrokovo kognitivno in jezikovno razvijanje, kar je ključnega pomena za njegov uspeh v šoli in širše v življenju. Redno branje bogati otrokovo domišljijo, krepi njegovo koncentracijo in spodbuja razvoj empatije, saj se otrok skozi zgodbe uči razumeti občutke in situacije drugih ljudi.

• Pozitivne kratkoročne posledice rednega branja vključujejo bogatenje besednega zaklada in izboljšanje razumevanja jezika. Otroci, ki jim starši redno beremo, hitreje prepoznavajo črke in besede ter razvijejo boljše govorne in bralne veščine. Poleg tega redno branje otroku omogoča, da se nauči osnovnih konceptov, kot so barve, oblike, števila in črke, skozi zabavno in interaktivno dejavnost. Otroci, ki redno berejo, tudi lažje razvijajo sposobnost osredotočanja in poslušanja.
• Na dolgi rok redno branje pozitivno vpliva na otrokovo učno uspešnost. Raziskave kažejo, da otroci, ki jim starši redno beremo, razvijejo višje stopnje pismenosti in dosežejo višje rezultate na področju bralnih in pisnih veščin. Poleg tega se redno branje povezuje z razvojem boljše kritične miselnosti, večje kreativnosti in boljših socialnih veščin. Otroci, ki odraščajo v okolju, kjer je branje pomembno, pogosto razvijejo trajno ljubezen do knjig in učenja, kar jih spodbuja k uspehu tudi v odrasli dobi.

Sledenje s prstom

Ko beremo, knjigo obračamo proti otroku, ter prebranemu besedilu sledimo s prstom. Tako bo tudi otroka zanimalo, kje beremo, kaj tam piše, kako je iz nekih črnih znakov na papirju nastala zanimiva zgodba. Otrok bo na ta način postopno krepil koncentracijo ter se učil sledenja z očmi. 

Raziskave so pokazale, da je sledenje s prstom med branjem izjemno koristno za razvoj bralnih sposobnosti pri otrocih. S študijo, objavljeno v reviji Early Childhood Research Quarterly, so raziskovalci ugotovili, da otroci, ki jim starši ali učitelji med branjem sledijo s prstom po besedilu, hitreje razvijajo zmožnost prepoznavanja besed in bolje razumejo povezavo med pisano besedo in govorjenim jezikom. Sledenje s prstom otrokom pomaga, da se naučijo smeri branja (od leve proti desni), prepoznavanja posameznih besed in razumevanja osnovnih bralnih konceptov, kot so presledki med besedami.

Poleg tega sledenje s prstom spodbuja razvoj vizualno-motorične koordinacije, kar je ključnega pomena za kasnejšo sposobnost samostojnega branja. Otroci, ki redno spremljajo besedilo s prstom, lažje usklajujejo gibanje oči in razumevanje prebranega. National Institute for Literacy navaja, da ta tehnika spodbuja otrokovo zavedanje o strukturi besedila in pomaga pri zgodnjem razvoju bralnih veščin.

Sledenje s prstom izboljšuje tudi otrokovo pozornost in koncentracijo. Medtem ko s prstom sledite besedilu, otrok lažje sledi zgodbi in se manjkrat zmoti ali izgubi v besedilu. To je še posebej pomembno za mlajše otroke, ki se šele učijo brati in katerih sposobnost koncentracije je še v razvoju. 

Močno v pomoči pri tem bo gradivo LoveMyBrain VEZANJE GLASOV, ko otrok to osvoji, pa tudi gradivo LoveMyBrain ZLOGI.

Slike ali ilustracije v knjigi

Ko beremo slikanice, izkoristimo slike ali ilustracije v knjigi. Vsebino prebranega, navežimo na slike, otrok bo lažje razumel neznane besede ali celo kontekst prebranega. Branje slikanic ali knjig z ilustracijami je ključnega pomena za razvoj bralnih veščin pri otroku, saj vizualni elementi pomagajo pri razumevanju besedila, spodbujajo domišljijo in razvijajo kritične jezikovne spretnosti. Ilustracije otrokom pomagajo vizualizirati zgodbo, kar otrokom omogoča lažje razumevanje vsebine. Ko otrok vidi slike, ki ustrezajo besedilu, lažje povezuje besede s pomenom. Na primer, če otrok prebere stavek o psu, ki teče, in vidi sliko psa v teku, bo bolje razumel, kaj besede v stavku pomenijo.

Slikanice pogosto vsebujejo slike predmetov, živali ali situacij, ki jih otrok morda še ne pozna. S pomočjo ilustracij starši lahko otroku razložijo nove besede in pojme, kar bogati njegov besedni zaklad. 

Ilustracije spodbujajo otroke k pripovedovanju in opisovanju, kar je pomemben korak v razvoju jezikovnih veščin. Otroci pogosto opazijo podrobnosti na slikah in se ob tem želijo pogovarjati o tem, kar vidijo. To krepi njihovo sposobnost izražanja in pripovedovanja, kar je osnova za kasnejše pisanje in razumevanje kompleksnih besedil. Izkoristimo vse priložnosti za pogovor, ki ga sproži otrok sam. Vzemimo si čas za to.

Ilustracije omogočajo otrokom, da povežejo vizualne in verbalne informacije. To pomaga pri razvoju bralnih veščin, kot sta prepoznavanje črk in besed ter razumevanje strukture stavkov. Ko otrok opazuje, kako se slike ujemajo z besedilom, se nauči, kako besede delujejo skupaj, da tvorijo zgodbe.

Potrpežljivost

Kaj bo pri učenju branja še pomagalo? Potrpežljivost. Nikoli ne izgubimo živcev, branje naj bo prijetna izkušnja, tudi, če ne steče takoj. Vsak otrok se uči na svoj način in v svojem tempu. Potrebuje pa našo podporo, spodbudo in pozitiven odnos. Če branje od začetka gladko steče, so mnoge ovire kasneje v šolanju in življenju, manjše.

Proces učenja branja je za nekatere otroke lahko težaven in frustrirajoč, zato je pomembno, da starši ostanemo mirni, podporni in razumevajoči. Proces učenja branja bomo lažje razumeli in spodbujali, če bomo vedeli, da: 

- je učenje branja kompleksen proces, ki zahteva čas. Vsak otrok napreduje s svojo hitrostjo zato se lahko včasih tudi zatakne pri branju. Pomembno je, da ne pričakujemo prehitrega napredka in se zavedamo, da vsak korak naprej, ne glede na to, kako majhen je, prispeva k otrokovi bralni sposobnosti.

- se osredotočamo predvsem na otrokov trud, tudi, če še ne bere tekoče. Pohvalimo vsako prizadevanje, tudi če otroku ne uspe takoj. To bo spodbuda, da se otrok še naprej trudi in razvije samozavest pri branju. Otrok, ki se počuti podprtega in cenjenega, bo bolj vztrajen in motiviran.

- ustrezno prilagodimo tempo, po potrebi beremo počasneje, in damo otroku več časa za razmislek in ga spodbudimo, da si vzame čas za vsako besedo. Pomembno je, da otroku ne vsiljujemote preveč besedila naenkrat – kratke in preproste zgodbe so lahko dober začetek.

- bo v veliko pomoč, če bomo vzpostavili rutino branja, ki je sproščena in prijetna. Če otrok začuti pritisk ali napetost, lahko to povzroči odpor do branja. Pomembno je, da branje predstavimo kot zabavno in prijetno dejavnost, ne kot obveznost. 

- je najpomembneje ostati miren. Starši lahko ob vsem, s čimer se moramo ukvarjati, in za kar smo odgovorni, hitro znajdemo v situaciji, ko odreagiramo prehitro. Če čutimo, da se nabira frustracija, se je bolje umakniti, globoko vdihniti in se spomniti, da je učenje branja za vsakega otroka izziv. Šele ko se umirimo, se vrnimo k branju. Otroci hitro začutijo napetost, zato je pomembno, da ohranjamo mirno in spodbudno okolje. Pravo učenje poteka, ko smo sproščeni, ne, ko smo pod pritiskom.

Z ohranjanjem potrpežljivosti, razumevanjem otrokovega napredka in ustvarjanjem pozitivnega okolja za učenje, bomo svojemu otroku pomagali, da razvije ljubezen do branja in doseže svoje cilje na tem področju.

Danes bralec, jutri vodja. – Margaret Fuller, ameriška pisateljica, novinarka, literarna kritičarka (1810 – 1850)