Uporaba prsta pri učenju branja?
S prstom, ki sledi besedilu, lahko otrok bere hitreje, bolj enakomerno in bolj ritmično. Manj je zatikanja in upočasnitev, zato je branje bolj tekoče.
Anyone with a link can now view this file.
Odnos staršev do branja ima ključno vlogo pri razvoju pozitivnega odnosa otroka do branja. Če starši redno beremo in izražamo navdušenje nad knjigami, postanemo zgled svojim otrokom. Otroci posnemajo naše vedenje, zato je verjetno, da bodo razvili podobne bralne navade. Skupno branje krepi čustveno vez med starši in otroki, hkrati pa spodbuja otrokovo radovednost in ljubezen do zgodb. Kadar otrokom bermo že od zgodnjega otroštva, ustvarjamo prijetno in spodbudno okolje, kjer je branje predstavljeno kot zanje zabavna in pomembna dejavnost. Tako otroci povezujejo branje s prijetnimi občutki, kar povečuje verjetnost, da bodo sami posegali po knjigah tudi v prihodnje. Te pozitivne povezave je potrdilo tudi več raziskav in so dobro dokumentirane. Ugotavljajo naslednje:
Posnemanje vedenja. Otroci pogosto posnemajo vedenje svojih staršev. Če vidijo, da so starši navdušeni bralci bo bolj verjetno, da bodo razvili pozitiven odnos do branja.
Kakovosten čas s starši. Branje z otroki je odličen način za preživljanje kakovostnega časa skupaj. To spodbuja vez med staršem in otrokom in omogoča otrokom, da povežejo branje s pozitivnimi izkušnjami. Igrajte se igro, kjer mora otrok povedati sopomenko za besedo, ki jo poveste sami, ali pa protipomenko. Igra je lahko zabavna in hkrati predstavlja dobro osnovo za branje. Ko se bo kdo zmotil, pa se boste ob tem še nasmejali.
Razvoj jezikovnih spretnosti. Branje otrokom (če jim starši beremo na glas, ko oni še ne znajo brati) prispeva k razvoju njihovih jezikovnih spretnosti in besednega zaklada. Otroci, ki so izpostavljeni branju od zgodnjega otroštva, imajo pogosto boljše jezikovne spretnosti. Otrokom lahko beremo seveda tudi kasneje, ko sami že znajo brati. Kasneje se jezikovne spretnosti krepijo tudi preko vaj in iger, kjer je potrebno uporabiti jezik. Npr.
Priprava na šolo. Otroci, ki so pred vstopom v šolo pogosteje izpostavljeni branju, so običajno bolje pripravljeni na začetek šolskega učenja. Raziskave kažejo, da imajo ti otroci boljše bralne in pisne spretnosti. Pred vstopom v šolo bodo otroci morda že posegli po:
Spodbujanje domišljije in ustvarjalnosti. Branje spodbuja domišljijo in ustvarjalnost otrok. Skozi zgodbe lahko otroci raziskujejo nove svetove, ideje in koncepte, kar jim pomaga razviti njihove miselne sposobnosti. Poskusite igro
Razvoj ljubezni do branja in pozitivnega odnosa do branja, ki ostaneta še daleč v odraslost. Branje z otroki je odličen način za razvijanje njihove ljubezni do branja. Pri otrocih, ki imajo pozitivno izkušnjo z branjem, obstaja večja verjetnost, da bodo postali strastni bralci.
Raziskave dosledno kažejo, da je pozitiven odnos staršev do branja in aktivno vključevanje v bralne dejavnosti z otroki ključnega pomena za razvoj otrokovega interesa za branje in njegovih bralnih sposobnosti. Starši s svojim zgledom in spodbujanjem ustvarjamo bralno bogato okolje, ki spodbuja otrokov celostni razvoj.
Kaj torej storiti? Večkrat namesto telefona vzemimo v roke knjigo. Težko bomo prepričali otroka tudi v branje deset minut na dan, če nas otrok nikoli ne vidi brati. Berimo tudi sami, ne le spodbujajmo otroke k branju. Z lastnim zgledom lahko starši namreč močno vplivamo na otrokove bralne navade in pozitiven odnos do branja. Združevanje branja z družinsko rutino, kot na primer branje pred spanjem, lahko prispeva k okrepitvi odnosa otroka do branja in ustvarja trajne bralne navade.
Branje je neprecenljivo, je nekaj, kar lahko starši podarimo svojim otrokom. Z nasveti in izsledki raziskav ste opolnomočeni, da boste lažje pomembno pripomogli k temu, da bo branje postalo del vsakodnevne rutine vaše družine, kar bo otroku odprlo vrata v čudovit svet knjig in v neizmerne užitke branja. Tako tudi ostalo šolsko delo lažje steče.
Uporaba prsta pri učenju branja?
“Poletni zdrs” - kaj to sploh je?
Priprava na novo šolsko leto
Kaj je fonološko zavedanje?
S prstom, ki sledi besedilu, lahko otrok bere hitreje, bolj enakomerno in bolj ritmično. Manj je zatikanja in upočasnitev, zato je branje bolj tekoče.
Poletni zdrs pomeni, da otroci med poletnimi počitnicami izgubijo znanje in veščine, ki so jih pridobili med preteklim šolskim letom. To izgubo znanja lahko opazimo predvsem na področjih branja in matematike. Kaj storiti, da bodo posledice čim manjše?
Večina otrok bi si želela neskončne počitnice. Ker je prihod novega šolskega leta neizogiben, jim poskusimo olajšati spremembe v ritmu in količini prostega časa. Če otroku omogočimo, da se miselno pripravi na konec počitnic, bo prehod v rutino novega šolskega leta in njegove drugačne vsebine, lažji.
Fonološko zavedanje je sposobnost prepoznavanja in manipulacije zvokov v besedah. Razvija se postopoma in predstavlja osnovo za kasnejše učenje branja in pisanja.