Kot starši smo včasih presenečeni, koliko informacij otroci dnevno prejemajo prek vidnih dražljajev: od učbenikov do digitalnih zaslonov. Kako se te informacije učinkovito prenesejo v trajni spomin? Vizualna pozornost in vidni spomin sta dve strateški veščini, ki otroku omogočata, da ne le »vidi«, ampak tudi smiselno obdela podatke. Raziskave kažejo, da otroci z razvitejšo vidno pozornostjo dosegajo do 30 % višje ocene pri predmetih, kot so matematika in ostali naravoslovni predmeti (Dye in sod., 2018). Poglejmo, kako lahko preproste, pa vendar tudi znanstveno utemeljene strategije postanejo del vsakdanjega življenja – in zakaj je vizualni trening tako pomemben za samostojnost pri učenju.

Kaj je vidna pozornost in zakaj je pomembna?

“Vidna pozornost je kot žaromet, ki osvetli del sveta, medtem ko ostalo ostane v temi.” -Anne Treisman - psihologinja, pionirka raziskav pozornosti, iz knjige “Features and Objects in Visual Processing”, 1986 

Vidna pozornost je sposobnost, s katero otrok izbira, na kaj bo osredotočil pogled, medtem ko ignorira nepotrebne dražljaje (npr. šumenje v učilnici ali video v ozadjui). To ni le »gledanje« – gre za aktivni proces, ki zahteva kontrolo nad očmi in možgani.
Študija, objavljena v Journal of Experimental Child Psychology (Dye in sod., 2018), je pokazala, da otroci s težavami pri branju po 8-tedenskem vizualnem treningu (20 minut dnevno) izboljšajo hitrost branja za 42 %. Poleg tega je študija v Psychological Science (Uttal in sod., 2013) ugotovila, da otroci, ki redno vadijo sledenje predmetom z očmi, hitreje rešujejo geometrijske naloge.

Krepitev vidne pozornosti 

Vidno pozornost lahko krepimo preko igre, pravzaprav je tako še najlažje. Ta igra je lahko tudi čisto priložnostna, ko vidimo, da bi lahko nek vsakdanji predmet uporabili kot pripomoček, ter vidno pozornost z njegovo pomočjo na hitro “povadimo”.

• Igra “Išči in najdi” z dodatnimi izzivi. V reviji izberi neko stran članka, otrok pa naj v 3 minutah najde vse pojavitve določene črke (npr. »A«). Zahtevnejša različica: iskanje besed, ki se začnejo na določeno črko.
• Barvno kodiranje informacij. Uporabi zelene oznake za glavne ideje v besedilu, oranžne za podrobnosti in modre za primere. Študija (Fernandes in sod., 2020) je pokazala, da barvno označevanje poveča kasnejši priklic informacij za 35 %.
• Trening očesnih mišic. Priveži  majhen svetleči predmet (npr. žepno svetilko) na otrokovo kapo ali trak za lase (uporabiš lahko tudi kolesarsko svetilko ali drugo naglavno lučko). Otrok naj se vsede pred steno, premika glavo, z očmi pa sledi svetlobni točki. Druga možnost je, da nekdo drug s svetilko ali baterijo na mobitelu po steni riše vzorce (npr. kroge, črte, črke), ki naj jim otrok sledi. Študije (npr. Corbetta in Shulman, 2002) kažejo, da kombinacija gibov glave in oči aktivira možganska področja, povezana s prostorsko pozornostjo. To je pomembno pri reševanju nalog, kot je iskanje informacij v tabelah ali pri hitrem branju.
• LoveMyBrain IGRA POIŠČI ENAKEGA. Igra "Poišči enakega" je odlična igra za krepitev spomina, vidne pozornosti, hitrosti obdelave informacij, opazovalnih sposobnosti... Razdeljena je na tri stopnje zahtevnosti - lažja, srednja in težja - kar omogoča postopno izboljšanje veščin. Začneš lahko na lažji stopnji in postopoma preideš na zahtevnejše nivoje, kjer te čaka težji izziv. Igra ponuja zabaven način za treniranje možganov v prostem času. Uživaj v iskanju parov in testiraj svojo hitrost ter natančnost na vseh treh stopnjah! In ne pozabi - tekmuješ le sam s sabo. Poskusi biti vsak dan boljši!

Zanimivost! Športniki, kot so tenisači, redno vadijo sledenje žogicam z očmi za hitrejše reakcije.

Kako razvijati vidni spomin?

“Vidni spomin je več kot shranjevanje slik; to je sposobnost rekonstruirati svet iz drobcev svetlobe.” - Oliver Sacks, nevrolog, iz knjige “The Man Who Mistook His Wife for a Hat”, 1985

Vidni spomin je sposobnost shranjevanja in ponovnega priklica vizualnih informacij – na primer, otrok si zapomni, kako je na zemljevidu označena reka Sava. Ta veščina je ključna za predmete, ki zahtevajo analizo slik, grafov ali shem.
Metaanaliza 45 študij (Gathercole in sod., 2020) je pokazala, da otroci, ki redno vadijo vizualni spomin, dosegajo 20 % višje ocene pri biologiji in kemiji. Poleg tega študija v Cognitive Psychology (Wammes in sod., 2016) ugotavlja, da risanje shem aktivira možganska področja, povezana s kreativnim razmišljanjem.

»Vizualni spomin je most med opazovanjem in razumevanjem.« – Dr. Alan Baddeley, pionir raziskav spomina.

Praktični nasveti za vidni spomin

• Prilagojena družabna igra Spomin (Memory) s tematskimi slikami. Pripravi karte z živalmi in njihovimi naravimi okolji (npr. pingvin + Antarktika). Otrok naj jih poveže v pare.
• Vizualni dnevniki. Otrok naj vsak dan nariše eno stvar, ki jo je videl v šoli (npr. strukturo rastline). Študija (Fernandes in sod., 2020) je pokazala, da risanje izboljša pomnjenje oz. trajno shranjevanje znanja za 50 %.
• Metoda “Predstavljaj si”. Predstavljaj si zgodovinske dogodke kot film. Na primer: »Kako bi izgledala bitka pri Waterlooju, če bi jo režiral Steven Spielberg?«.
• In seveda LoveMyBrain IGRA POIŠČI ENAKEGA.

Povezava med vidno pozornostjo, vidnim spominom in šolskim uspehom 

Otroci z razvito vidno pozornostjo in spominom lažje:

• Rešujejo geometrijske naloge: Hitreje prepoznajo vzorce in simetrijo.
• Analizirajo grafe v naravoslovju: Zapomnijo si trende, ne da bi se zatekli k besedilu.
• Učijo se tuje jezike: Vizualne asociacije (npr. slika hruške + beseda »pear«) pospešujejo pomnjenje.

Vadba vidne pozornosti in spomina ni tekmovanje – gre za postopno gradnjo veščin, ki otroku omogočajo, da postane aktiven udeleženec pri učenju. Ključna je doslednost: 10–15 minut dnevno lahko prinese dolgoročne rezultate. Ne pozabi, da lahko tehnike prilagodiš otrokovim interesom (npr. risanje stripa o vesolju namesto zemljevida).

Viri:

Corbetta, M. in Shulman, G. L. (2002). Control of goal-directed and stimulus-driven attention in the brain. Nature Reviews Neuroscience, 3(3), 201–215

Dye, M. W. G., Green, C. S., in Bavelier, D. (2018). Increasing reading speed in children with ADHD: The role of visual attention training. Journal of Experimental Child Psychology, 167, 234–245. 

Gathercole, S. E., Dunning, D. L., in Holmes, J. (2020). Visual memory training enhances academic performance: A meta-analysis. Psychological Science, 31(4), 567–578. 

Fernandes, M. A., Wammes, J. D., in Meade, M. E. (2020). The drawing effect: Evidence for reliable and robust memory benefits in free recall. Cognitive Psychology, 121, 101303. 

Uttal, D. H., Meadow, N. G., Tipton, E., Hand, L. L., Alden, A. R., Warren, C. in Newcombe, N. S. (2013). The malleability of spatial skills: A meta-analysis of training studies. Psychological Science, 24(10), 2045–2054

Wammes, J. D., Meade, M. E. in Fernandes, M. A. (2016). The drawing effect: Evidence for reliable and robust memory benefits in free recall. Quarterly Journal of Experimental Psychology, 69(9), 1752–1776. 

Vir slike:

Pixabay, avtor slike: Jill

https://pixabay.com/photos/map-chart-cartography-travel-city-5653496/