Izzivi in rešitve za prehod med počitnicami in novim šolskim letom

Prehod med počitnicami in novim šolskim letom

07.08.2024

Izzivi in rešitve

Vsi potrebujemo počitek. Otroci ga dobijo v obliki počitnic, odrasli v obliki dopusta. Oboji potrebujemo odmik od rutine ter drugačne aktivnosti kot jih povprečno izvajamo med letom, da bi si lahko nabrali energijo za nova obdobja intenzivnega dela.

Ker se med počitnicami spremeni rutina, je včasih vrnitev v šolske klopi stresna. Obremenjeni smo lahko že pred nastopom novega šolskega leta, ob tem, ko se počitnice kmalu iztekajo. Otroke skrbi, kako bo ponovno z vrstniki in sošolci, katere učitelje bodo dobili ter kako se bodo z njimi ujeli. Zaskrbljeni so lahko glede pričakovanj v povezavi z učnim uspehom in posledično še med trajanjem počitnic že razvijejo nostalgijo po njih. Kako torej ublažiti prehod in otrokom olajšati nastop novega šolskega leta?

Kako ublažiti prehod v novo šolsko leto?

Postopno vzpostavljanje rutine

Eden najbolj učinkovitih načinov za ublažitev prehoda je postopno vračanje v šolsko rutino že pred začetkom šolskega leta. Raziskave kažejo, da lahko postopna sprememba urnika spanja in prebujanja, ki se začne nekaj tednov pred začetkom šole, zmanjša stres pri otrocih. Študija, ki jo je izvedel Mindell in sodelavci*, je pokazala, da lahko ustaljen urnik spanja izboljša kakovost spanja pri otrocih, kar vodi do boljše prilagoditve na šolske obveznosti.

  • Začnimo postopoma. Nekaj tednov pred začetkom šole postopoma premikajmo čas spanja in prebujanja nazaj na šolski urnik.
  • Vzpostavimo jutranjo rutino. Začnimo z jutranjimi dejavnostmi, kot so zajtrk, oblačenje in priprava na dan, da otroci ponovno vzpostavijo občutek strukture.
  • Ustvarimo sproščujočo večerno rutino. Omejimo čas pred zasloni pred spanjem in vpeljimo sproščujoče dejavnosti, kot so branje knjig ali poslušanje glasbe.

Pogovorimo se o strahovih in pričakovanjih

Odprt pogovor z otroki o njihovih strahovih in pričakovanjih lahko zmanjša anksioznost. Otroci pogosto potrebujejo zagotovilo, da so njihovi občutki normalni in da jih starši podpiramo. Raziskave kažejo, da starši, ki aktivno poslušajo in podpirajo svoje otroke, pomagajo pri zmanjševanju tesnobe in izboljšanju čustvene prilagoditve (Laurent in sodelavci**).

  • Spodbujajmo izražanje občutkov. Spodbujajmo otroke, naj izrazijo svoje občutke, bodisi skozi pogovor, risanje ali pisanje. Tako bodo ubesedili (ali na drug način izrazili), kar je v njih, ter se osvobodili pritiska.
  • Ponudimo pozitivne okrepitve. Poudarimo pozitivne vidike šole, kot so nova prijateljstva, zanimivi predmeti ali posebni dogodki.
  • Bodimo odprti in ponudimo oporo. Če otrok izrazi strahove, jih ne zavračajmo, ne poskušajmo jim zmanjšati pomena (v smilslu: tudi jaz sem hodil v šolo, pa ni bilo nič takšnega), ampak jim ponudimo podporo in razumevanje. Pogosto bo zadostovalo že to, da bodo videli, da jih razumemo.

Podpora staršev pri pričakovanjih glede učnega uspeha

Pričakovanja glede učnega uspeha so lahko pomemben vir stresa. Starši lahko pomagamo zmanjšati ta pritisk z zagotavljanjem podpore pri učenju in s poudarjanjem, da smemo delati tudi napake, ter da vsakomur kdaj spodleti. Študije kažejo, da otroci, ki imajo podporo staršev pri učenju, dosegajo boljši učni uspeh in se manj pogosto soočajo s stresom (Grolnick in sodelavci***).

  • Pomagajmo pri organizaciji. Naučimo otroke, kako si organizirati domače naloge in priprave na ocenjevanje znanja.
  • Spodbujajmo samostojnost. Pomagajmo otrokom, da postanejo samostojni pri učenju, vendar bodimo vedno na voljo za pomoč.
  • Poudarjajmo pomen truda. Namesto da se osredotočamo na ocene, poudarjajmo trud in prizadevanja, ki jih otroci vlagajo v učenje.

Spodbujanje zdravih navad

Počitniški čas je odlično obdobje, da bolje poskrbimo zase. Fizična in psihična pripravljenost sta ključnega pomena za uspešen prehod v novo šolsko leto. Spodbujanje zdravih navad, kot so redna telesna aktivnost, zdrava prehrana in dovolj spanja, lahko otrokom pomaga, da se počutijo bolje in so bolj pripravljeni na izzive, ki jih prinaša šola.

  • Spodbujajmo redno telesno aktivnost. Telesna aktivnost ne le krepi telesa, ampak tudi izboljšuje razpoloženje in zmanjšuje stres. Naj bo gibanje del vsakdana, pa gre lahko za intenzivno trenuranje določenega športa, ali pa za hojo, kolesarjenje in druge rekreativne športne aktivnosti.
  • Poskrbimo za uravnoteženo prehrano. Zdrava prehrana je pomembna za dobro počutje in kognitivno funkcijo. Vključite v obroke veliko sadja, zelenjave in beljakovin.
  • Vzdržujmo redni urnik spanja. Kakovosten spanec je ključen za uspešno prilagoditev na šolsko rutino. Poskrbimo, da otroci vsako noč dobijo dovolj spanja.

Ustvarjanje pozitivnih asociacij s šolo

Otrokom lahko pomagamo premagati strahove tako, da ustvarimo pozitivne asociacije s šolo. To lahko dosežemo s sodelovanjem v prijetnih dejavnostih, povezanih s šolo, kot so nakupovanje šolskih potrebščin, obisk šolskega igrišča ali srečanje s sošolci pred začetkom šole.

  • Otroci naj bodo intenzivno vključeni v priprave na šolo, ne le opazovalci. Pustitmo otrokom, da sami izberejo šolske potrebščine, kot so torba, zvezki ali peresnica. S tem bodo dobili občutek, da situacijo nadzorujejo, in da je veliko odvisno tudi od njih. Na ta način povečamo veselje ob vstopu v novo šolsko leto.
  • Obiščimo šolo pred začetkom pouka. Če je mogoče, obiščimo šolo skupaj z otrokom, da se ponovno spozna z okoljem.
  • Organizirajmo srečanja s sošolci. Povabite nekaj sošolcev na skupno igro ali kosilo, da otroci obnovijo stike pred začetkom šole. Ne zanašajmo se na “digitalno” komunikacijo med sošolci. Naj nekaj ostane tudi analogno.

Vključevanje celotne družine

Prehod v novo šolsko leto ni le izziv za otroke, ampak tudi za starše. Pomembno je, da se celotna družina skupaj prilagodi novim okoliščinam. To vključuje skupne dejavnosti, odprt dialog in vzajemno podporo.

  • Vzemimo si čas za družinsko povezovanje. V priprave na šolsko leto vključimo celotno družino, pri čemer pomaga organiziranje skupnih aktivnosti, ki bodo zmanjšale stres.
  • Bodimo zgled. Otroci pogosto posnemajo obnašanje staršev. Če smo mirni in organizirani, bodo tudi oni bolj sproščeni.
  • Razdelimo odgovornosti. Otrokom dajmo zadolžitve, ki jim bodo pomagale pridobiti občutek odgovornosti in vključenosti v priprave na šolsko leto. Pripravimo kotiček za učenje, pospravimo sobo, naredimo nekaj novega, osvežimo prostor, da bo volja do dela večja.

Na kaj bodimo še pozorni?

Če starši izžarevamo pozitiven odnos do novega šolskega leta, se bo ta optimizem prenesel tudi na otroke. Uvedimo posebne rituale ali tradicije ob začetku šolskega leta, ki bodo otrokom pomagali, da se veselijo novega začetka.

Med počitnicami večkrat spodbudimo otroke, da skozi igro vadijo osnovne veščine, kot so branje, pisanje ali računanje. Pri tem bodo gradiva LoveMyBrain v veliko pomoč.

Poskrbimo, da bo domače okolje spodbujalo učenje, bodisi z dostopom do knjig, iger ali ustvarjalnih dejavnosti. Spodbujajmo radovednost in vedoželjnost otrok. Nobeno njihovo vprašanje naj ne ostane neodgovorjeno.

Če ima otrok posebne potrebe, je tudi temu smiselno nameniti nekaj časa. Pred začetkom leta vzpostavimo komunikacijo z učitelji, nato pa otroku prilagajajmo učenje tako, da ustreza njihovemu načinu predelovanja informacij in usvajanja znanja.

Prehod med poletnimi počitnicami in novim šolskim letom je lahko za otroke in starše izziv, a z ustrezno pripravo in podporo se lahko ta prehod ublaži. Pomembno je, da starši razumejo izzive, s katerimi se soočajo njihovi otroci, in da aktivno sodelujejo pri vzpostavljanju rutine, odpravljanju strahov in spodbujanju pozitivnega odnosa do šole. Z uporabo znanstveno podprtih metod in odprte komunikacije lahko starši pomagajo svojim otrokom, da se v novo šolsko leto podajo samozavestno in polni navdušenja.

S pravim pristopom lahko novo šolsko leto postane priložnost za rast, učenje in ustvarjanje nepozabnih spominov – ne le za otroke, ampak tudi za celotno družino.

*Mindell, J. A., Owens, J. A., & Carskadon, M. A. (1999). "Developmental features of sleep." Child and Adolescent Psychiatric Clinics of North America, 8(4), 695-725.

**Laurent, H. K., Gilliam, K. S., Bruce, J., & Fisher, P. A. (2013). "HPA Stability for Children in Foster Care: Mental Health Implications and Moderation by Early Intervention." Developmental Psychobiology, 55(4), 402-414.

***Grolnick, W. S., Kurowski, C. O., Dunlap, K. G., & Hevey, C. (2000). "Parental resources and the transition to junior high." Journal of Research on Adolescence, 10(4), 465-488.