Gibalni odmori nam bodo takoj pokazali svoj pozitivni učinek. Če uvedemo enega danes, ali naslednji teden redno med učenjem vsake pol ure.

Pomembno je, da so dobrodošla protiutež današnjemu pretežno sedečemu načinu življenja. Za otroke pa vemo, da se morajo še več gibati kot odrasli. Če presedijo večino časa v šoli, nato pa še doma, to ni dobro za njihov razvoj. 

Negativne posledice daljšega sedenja 

V zadnjih desetletjih je sedeči način življenja postal vse bolj razširjen med otroki, kar ima resne posledice za njihovo zdravje, razvoj in učenje. Zaradi naraščajoče uporabe tehnologije, manj aktivnih prostočasnih dejavnosti in dolgih ur sedenja v šolah se otroci premikajo vse manj. Veliko manj se otroci tudi igrajo na prostem, veliko veliko manj kot smo se njihovi starši. To vodi do več težav, ki vplivajo na njihovo fizično, mentalno in čustveno dobrobit.

• Fizične posledice. Sedeči način življenja je eden glavnih dejavnikov za naraščajočo debelost med otroki. Pomanjkanje gibanja zmanjšuje porabo energije, kar vodi do kopičenja maščob in povečanega tveganja za sladkorno bolezen tipa 2, visok krvni tlak in druge kardiovaskularne težave. Poleg tega otroci, ki se premikajo premalo, pogosto razvijejo šibke mišice in kosti, kar povečuje tveganje za poškodbe in osteoporozo kasneje v življenju, povprečna gibljivost sklepov pa je opazno manjša kot še pri generaciji poprej.
• Kognitivne in učne težave. Gibanje je ključno za razvoj možganov. Študije kažejo, da sedeči način življenja zmanjšuje pretok krvi v možgane, kar negativno vpliva na pozornost, spomin in sposobnost reševanja problemov. Otroci, ki se premikajo premalo, imajo pogosto težave s koncentracijo in imajo slabši učni uspeh.
• Čustvene in socialne posledice. Pomanjkanje gibanja vpliva tudi na otrokovo čustveno zdravje. Otroci, ki se premikajo premalo, so pogosto bolj anksiozni, depresivni in imajo nižjo samozavest. Poleg tega sedeči način življenja zmanjšuje priložnosti za socialno interakcijo, kar lahko vodi k občutku osamljenosti in težavam pri vzpostavljanju odnosov z vrstniki. 

Ukrepanje glede sedečega načina življenja je ključnao za zdravje in uspeh naših otrok. Začnemo lahko že sedaj. Že to, da se zavedamo, da ta problem obstaja, ter da je rešitev tako preprosta kot so kratki gibalni odmori (ali pa daljši sprehodi, seveda!), predstavlja prvi korak k boljši prihodnosti. 

Dolgoročne koristi gibalnih odmorov - gibanje kot zdravilo

 "Gibanje aktivira možgane in omogoča, da se informacije učinkovito prenašajo med različnimi deli možganov." - Carla Hannaford, biologinja in avtorica knjige Smart Moves: Why Learning Is Not All in Your Head, 1995 

Če smo prej poudarjali kratkoročne, takojšnje učinke gibalnih odmorov na učenje in koncentracijo, tudi na razpoloženje, pa je pomembno vedeti, da imajo le-ti še dodatne, dolgoročne učinke. Poglejmo, kako redno gibanje vpliva na kognitivne, socialne in fizične sposobnosti otrok ter zakaj je pomembno, da gibanje postane del njihove vsakdanje rutine. 

• Kognitivne koristi. Redno gibanje izboljšuje kognitivne funkcije, kot so spomin, pozornost in sposobnost reševanja problemov. Študije kažejo, da otroci, ki se redno ukvarjajo s telesno dejavnostjo, dosegajo boljše rezultate pri učnih nalogah (Donnelly in sod., 2016). Poleg tega gibanje spodbuja rast novih možganskih celic in povezav, kar prispeva k boljšemu učenju (Hillman in sod., 2008). Kognitivne koristi se dogajajo tudi zaradi povečanega pretoka krvi v možgane in sproščanja nevrotransmiterjev kot sta dopamin in serotonin (prav tam). Do podobrnih zaključkov so prišli tudi slovenski raziskovalci (Kovač, Leskošek in Strel, 2011).
• Socialne in emocionalne koristi. Gibanje zmanjšuje stres in anksioznost ter izboljšuje razpoloženje. Študija, objavljena v reviji Journal of School Health, je pokazala, da otroci, ki imajo redne gibalne odmore, kažejo manj vedenjskih težav in boljše socialne veščine (Barros, Silver in Stein, 2009). Poleg tega gibanje spodbuja samozavest in sposobnost sodelovanja z drugimi.
• Fizične koristi. Gibalni odmori prispevajo k boljši telesni pripravljenosti in pomagajo pri prečevanju debelosti. Študije kažejo, da redna telesna aktivnost izboljšuje motorične veščine in koordinacijo (Lubans, in sod., 2010). To je še posebej pomembno v obdobju rasti in razvoja.

 Kljub tem zaskrbljujočim trendom torej obstaja rešitev – redno gibanje. Študije kažejo, da že kratki gibalni odmorji med učenjem izboljšajo koncentracijo, spomin in razpoloženje. Kot starši in učitelji lahko otrokom omogočimo več priložnosti za gibanje, bodisi skozi šport, igre ali preproste aktivnosti, kot so sprehodi in raztegovanje. 

Zaradi dolgoročnih pozitivnih učinkov gibalnih odmorov na zdravje in splošno dobrobit so gibalni odmori so naložba v prihodnost otroka. Kot starši lahko omogočimo, da gibanje postane naravni del njihovega življenja. 

"Gibanje obenem izboljša pretok krvi v možgane in spodbuja rast novih nevronskih povezav, kar je ključno za učenje." Eric Jensen, strokovnjak za nevroznanost in izobraževanje, iz knjige Teaching with the Brain in Mind, 2005 

Viri:

Barros, R. M., Silver, E. J., in Stein, R. E. (2009). School recess and group classroom behavior. V: Journal of School Health, 79(12), 516-521.

Hillman, C. H., Erickson, K. I., in Kramer, A. F. (2008). Be smart, exercise your heart: Exercise effects on brain and cognition. V: Nature Reviews Neuroscience, 9(1), 58-65.

Kovač, M., Leskošek, B., in Strel, J. (2011). Vpliv telesne dejavnosti na kognitivne sposobnosti otrok. Šport, 59(3-4), 82-87.

Lubans, D. R., Morgan, P. J., Cliff, D. P., Barnett, L. M., & Okely, A. D. (2010). Fundamental movement skills in children and adolescents: Review of associated health benefits. V: Sports Medicine, 40(12), 1019-1035.

Starc, G. in Strel, J. (2012). Telesna aktivnost in akademski uspeh slovenskih šolarjev. Šolsko polje, 23(5-6), 45-60.