Kot starši otrok z ADHD vemo, da je učenje pogosto polno izzivov. Otroci z ADHD se lahko hitro zmotijo, izgubijo koncentracijo ali občutijo preobremenjenost. Učno okolje ima ogromen vpliv na njihovo sposobnost uspeha. Z ustrezno organizacijo in prilagoditvami lahko otroku omogočimo, da se počuti bolj samozavestno in manj pod stresom. 

“Pri ADHD ne gre za pomanjkanje volje, ampak za pomanjkanje ustrezne strukture.” - dr.  Ari Tuckman, Iz knjige “Understand Your Brain, Get More Done: The ADHD Executive Functions Workbook”, 2012  

Kaj je za starše najtežje? Predkoraki za vzpostavitev brez-stresnega učnega okolja

Starši otrok z ADHD se pogosto soočamo z izzivi, ki jih lahko občutimo kot izjemno stresne, na primer:

• Neustrezno vedenje v šoli. Otroci z ADHD pogosto motijo pouk, ne izpolnjujejo nalog ali imajo težave s socialnimi odnosi. Predvsem moramo starši vzpostaviti tesno sodelovanje s šolo, redno komunicirati in skupaj iskati rešitve. Ne zahtevajmo, predlagajmo in sodelujmo. Učitelji bodo radi prisluhnili in omogočili otroku prilagoditve, ki mu bodo olajšale bivanje v šoli.
• Težave pri domačih nalogah. Domače naloge lahko postanejo prava bitka, saj otroci z ADHD težko ohranjajo pozornost in organizirajo svoje delo. Domače naloge naj imajo jasno strikturo, uporabimo vizualne urnike, kratke intervale dela in rednih premorov. Vedno se raje osredotočimo na napredek, ne le na končni rezultat.
• Socialne težave. Otroci z ADHD imajo pogosto težave pri vzpostavljanju in vzdrževanju prijateljstev zaradi impulzivnosti ali neprimernega socialnega vedenja. Pomagajmo otroku razvijati socialne veščine skozi igro in vajo. Organizirajmo družabne dejavnosti v nadzorovanem okolju, kjer lahko otrok vadí socialne interakcije.
• Občutek izgorelosti. Starši se pogosto počutimo izčrpane zaradi nenehnih izzivov in potrebe po nenehni pozornosti. Najdimo čas tudi zase. Pomoč lahko poiščemo v skupinah staršev ali pri strokovnjakih. Pomembno je, da se zavedamo, da nismo sami in da je pomoč na voljo.
• Občutek krivde in frustracije. Nastopi lahko tudi občutej krivde za otrokove težave, ali pa smo zafrustrirani zaradi neuspešnih poskusov reševanja težav. Osredotočimo se na otrokove prednosti in majhne uspehe. Ves čas imejmo pred očmi, da ADHD ni posledica stila vzgoje, ampak pomeni nevrološko posebnost otroka. Poiščimo informacije o tem, da bomo lažje razumeli in obvladali ADHD. 
• Težave pri vzpostavitvi rutin. Vzpostavljanje in vzdrževanje rutine je lahko zelo težko, saj otroci z ADHD težko sledijo in spoštujejo red. Začnimo zato raje z manjšimi, enostavnimi rutinami in jih postopoma gradimo. Uporaba vizualnih pripomočkov, kot so slike in barvni urniki, lahko pomaga. Ostanimo dosledni in potrpežljivi. Tudi gradiva LoveMyBrain in blogi LoveMyBrain so nam lahko podporo, saj nam lahko nekatere konkretne težave bistveno olajšajo!

Z občutkom razumevanja, potrpežljivosti in pravo podporo lahko starši otrok z ADHD obvladamo izzive in pomagamo svojim otrokom uspevati.

Pomen učnega okolja za otroke z ADHD

Raziskave kažejo, da otroci z ADHD bolje uspevajo v organiziranem in minimalističnem okolju. Študija, ki jo je izvedel Langberg s sodelavci (2020), je pokazala, da otroci, ki imajo urejen delovni prostor, kažejo boljšo koncentracijo in manj vedenjskih težav. Poleg tega je pomembno, da otrok razume, da ima tudi sam odgovornost za svoje učno okolje in urnik. To lahko razvijamo postopoma, glede na starost:

• Mlajšim otrokom (6–9 let) pomagamo pri organizaciji, vendar jih spodbujamo, da sami pospravijo svoje stvari.
• Starejše otroke (10–12 let) vljučimo jih v načrtovanje urnika in organizacijo prostora.
• Najstnike (13+) spodbujajmo, da samostojno upravljajo s svojim časom in prostorom.

Ali ste vedeli?

ADD in ADHD sta izraza, ki se pogosto uporabljata za opis dveh različnih podtipov iste motnje, imenovane motnja pomanjkanja pozornosti in hiperaktivnost (Attention-Deficit/Hyperactivity Disorder - ADHD). Razlika med njima se nanaša na prisotnost ali odsotnost hiperaktivnosti kot enega od simptomov ADHD.

ADD (motnja pomanjkanja pozornosti) je zadnje čase manj v uporabi. ADD se nanaša na podtip ADHD, pri katerem so prisotni simptomi pomanjkanja pozornosti, kot so težave s koncentracijo, pozabljivost, neorganiziranost, težave pri opravljanju nalog, ki zahtevajo dolgotrajno pozornost, itd., vendar pa ni bistvenih znakov hiperaktivnosti. Ta izraz se je uporabljal pred uvedbo kategorije ADHD.

ADHD (motnja pomanjkanja pozornosti s hiperaktivnostjo) opisuje motnjo, pri kateri so prisotni simptomi pomanjkanja pozornosti in hiperaktivnosti. Hiperaktivnost se kaže kot nemirnost, pretirano gibanje, težave pri sedenju mirno in podobno.

V diagnostičnem priročniku DSM-5 (Diagnostični in statistični priročnik duševnih motenj - 5. izdaja), se uporablja izraz ADHD, ki ima tri podtipe:

• Pretežno nepozoren podtip
• Pretežno hiperaktivni/impulzivni podtip
• Kombinirani oz. mešani podtip

V praksi se torej uporablja izraz ADHD za opis celotnega spektra te motnje, pri čemer se podtipi razlikujejo glede na to, kateri simptomi so bolj izraziti pri posamezniku.

 “Osebe z ADHD niso lene ali neumne. So samo misleci, ki letijo višje, dlje in hitreje. Potrebno jim je le omogočiti, da pristanejo.” - dr. Kathleen Nadeau, klinična psihologinja, svetovno priznana poznavalka ADHD, avtorica mnogih knjig s tega področja

 Kako urediti učno okolje?

• Minimalizacija motenj. Odstranimo nepotrebne predmete iz otrokovega delovnega prostora. Omejimo dostop do elektronskih naprav med učenjem. Študija, ki jo je izvedel Rosen s sodelavci (2018), je pokazala, da otroci, ki so izpostavljeni manjšemu številu motenj, kažejo boljšo koncentracijo in manj simptomov ADHD.
• Organizacija prostora. Uporabimo organizacijske orodja, kot so predalčki, omare in označevalniki. Vsaka stvar naj ima svoje mesto. Raziskava, ki so jo izvedli raziskovalci z  Georgeom J. DuPaulom, znanim ameriškima psihologom in raziskovalcem, na čelu, je pokazala, da otroci z ADHD, ki imajo organiziran delovni prostor, bolje uspevajo v šoli (DuPaul in sod., 2019).
• Uporaba senzoričnih pripomočkov. Senzorične igrače oz. igrače za sproščanje ali zmanjšanje (drobnega) nemira, lahko pomagajo otroku ohranjati koncentracijo. Podoben učinek ima tudi instrumentalna glasba. Študija, ki jo je izvedel Rapport s sodelavci, je pokazala, da senzorični pripomočki lahko izboljšajo pozornost pri otrocih z ADHD (Rapport in sod., 2017).
• Učenje v kratkih intervalih. Ponovno ne moremo mimo tehnike "Pomodoro" (25 minut učenja, 5 minut premora), ki jo tolikokrat omenjamo. Razlog je v tem, da je naravnost odlična za otroke z ADHD. Med premori naj otrok opravi kratko telesno aktivnost, kot je skakanje ali hoja. Raziskava, ki jo je izvedel William E. Pelham s sod., je pokazala, da otroci z ADHD, ki uporabljajo tehniko kratkih intervalov, izkazujejo boljši učni uspeh (Pelham in sod., 2020).

Zmanjšajmo moteče dejavnike doma

Ustvarjanje mirnega okolja. Poskrbimo, da je učni prostor otroka ločen od hrupnih delov hiše. Uporabimo na primer pisalno mizo v otrokovi sobi ali mirnem kotu. Predvsem med pisanjem domačih nalog poskusimo zagotoviti otroku okolje brez motenj. Ustvarimo miren delovni prostor, kjer se lahko otrok osredotoči na šolsko delo. Prostor naj bo pospravljen in čist, brez nepotrebne navlake. Na mizi, kjer dela, naj bo izključno to, kar otrok takrat potrebuje. Tudi sicer k lažji koncentraciji pripomore prostor, ki nima nepotrebne navlake, saj ta poveča izločanje kortizola, stresnega hormona. Po potrebi uporabimo slušalke za dušenje hrupa. Otrok naj poskusi z uporabo plakata LoveMyBrain KAKO POSTANEŠ BOLJ UČINKOVIT.

Vključevanje družine. Poskrbimo, da vsi člani družine spoštujejo otrokov čas za učenje. Na primer, med otrokovim učnim časom naj se drugi člani družine izogibajo glasnim dejavnostim.

 “ADHD ni pomanjkanje pozornosti, ampak težava z reguliranjem in usmerjanjem pozornosti.” - dr. Edward Hallowell, iz članka v “The New York Times”, 2016 

Potrpežljivost in pozitivnost - ko smo lahko starši tudi na preizkušnji 

Ne pozabimo, da je podpora otroku z ADHD lahko izziv, kjer sta lahko potrpežljivost in pozitivnost ključni. To ni vedno lahko, in nam staršem včasih spodleti. Skoraj nemogoče je, da bi nam vedno uspelo ostati zbrani in mirni. Z razumevanjem, da bo včasih težko, vztrajajmo, saj vemo, da poskušamo narediti najbolje za svojega otroka. Obeležimo otrokove uspehe, ne glede na to, kako majhni so, in ponudimo spodbudo in podporo, ko se sooči z neuspehom. Pozitiven odnos lahko poveča otrokovo samozavest in motivacijo. Nič pa ne bo narobe, če tudi starši uporabimo LoveMyBrain KARTICE ZA UMIRJANJE.

Z ustrezno organizacijo in podporo lahko otroku z ADHD omogočimo, da se uči brez stresa. Ne pozabimo, da je vsak otrok drugačen – eksperimentirajmo in poiščimo, kaj najbolj ustreza našemu otroku.

 Viri:

DuPaul, G. J., Evans, S. W., & Owens, J. S. (2019). The role of organization in academic success. V: Journal of Child Psychology and Psychiatry, 60(4), 456-464.

Langberg, J. M., Becker, S. P., & Epstein, J. N. (2020). The impact of organized environments on children with ADHD. V: Journal of Attention Disorders, 24(2), 123-134.

Pelham, W. E., Fabiano, G. A., & Massetti, G. M. (2020). The effectiveness of short intervals in learning. V: Journal of Educational Psychology, 112(4), 667-681.

Rapport, M. D., Orban, S. A., Kofler, M. J., & Friedman, L. M. (2017). Sensory tools and attention in children with ADHD. V: Journal of Abnormal Child Psychology, 45(5), 969-981.

Rosen, L. D., Lim, A. F., Felt, J., & Carrier, L. M. (2018). The impact of distractions on children with ADHD. V: Pediatrics, 142(3), e20181015.

Rosen, L. D., Carrier, L. M., & Cheever, N. A. (2019). The impact of electronic devices on concentration. V: Computers in Human Behavior, 93, 1-8.