Na pozornost in koncentracijo lahko vplivamo tudi tako, da bo otrok rad sodeloval. Zakaj imamo s koncentracijo sploh težave? Zakaj se niso vsi otroci sposobni koncentrirati dovolj dolgo, da jih to ne bi oviralo pri šolskem delu? 

Kaj vpliva na pozornost in koncentracijo?

Otrokom lahko koncentracija popusti iz različnih razlogov, na kar vplivajo različni dejavniki kot so otrokova rast in razvoj. Možgani otroka se intenzivno razvijajo, zato se njihova koncentracija lahko spreminja s starostjo. Zmožnost mlajših otrok, da bi držali pozornost, je običajno krajša kot pri starejših otrocih. 

Ne spreglejmo niti dejavnikov iz okolja. Zunanji dražljaji, kot so hrup, svetloba, vonji, lahko vplivajo na sposobnost otroka, da se osredotoči. Tudi prenatrpanost prostora s predmeti in igračami lahko povzroči raztresenost. Prenatrpanost prostora, tudi pisalne mize, sproža kortizol, hormon stresa. 

Dolgotrajna izpostavljenost zaslonom oz. prekomerna uporaba elektronskih naprav lahko vpliva na pozornost otrok. Hitra spreminjajoča se narava elektronskih medijev in igric lahko povzroči, da otroci postanejo nestrpni do bolj statičnih dejavnosti, kot je šolsko delo. Potrebno je poiskati ravnovesje.

Pomanjkanje motivacije je prav tako velik faktor pri koncentraciji. Če otrok ne vidi smisla v nalogi (kratkoročnega ali dolgoročnega), bo težje ohranjal koncentracijo. Motivacija in povezava s tem, kar se uči, lahko pomagata izboljšati koncentracijo. 

Preobremenjenost (s šolskimi obveznostmi in izvenšolskimi dejavnostmi) zmanjšuje zmožnost koncentracije, predvsem zaradi stresa in utrujenosti. 

Nenazadnje pa na energijo in sposobnost koncentracije vplivajo tudi slaba, nekvalitetna prehrana ter pomanjkanje spanja; oba sta namreč ključnega pomena za optimalno delovanje možganov.

"Najboljše učenje se zgodi, ko je oseba popolnoma osredotočena na nalogo, ki je ravno prav zahtevna." - Mihaly Csikszentmihalyi, madžarsko-ameriški psiholog, znan po konceptu "flow" (tok); iz knjige "Flow: The Psychology of Optimal Experience", 1990

Nasveti za izboljšanje koncentracije in pozornosti

Igra s sestavljankami. Sestavljanje sestavljank je odličen način za razvoj koncentracije. Otroci se morajo osredotočiti na oblikovanje slik in iskanje pravih delov, kar krepi njihovo sposobnost dolgotrajnega dela. Kasneje to pridobljeno veščino prenesejo na šolsko delo.

Umetniške dejavnosti. Risanje, barvanje, oblikovanje in druge ustvarjalne dejavnosti spodbujajo koncentracijo pri otrocih. To jim omogoča, da se izrazijo, hkrati pa razvijajo svoje miselne sposobnosti.

Meditacija za otroke. Preproste meditacijske tehnike, prilagojene otrokom, lahko pomagajo pri razvoju osredotočenosti. Otroci se lahko naučijo dihalnih tehnik in sproščanja, ki jim pomagajo pri obvladovanju pozornosti. 

Šport in gibanje. Redna vadba izboljšuje pretok krvi v možgane, kar povečuje koncentracijo. Otroci naj izberejo šport ali aktivnost, ki jih resnično veseli. Čim več naj se gibajo v naravi, na svežem zraku. To bo neprecenljivo za možgane. Kadar ne gre, in nam vreme ne omogoča razgibavanja zunaj, pa naj bo v pomoč igra LoveMyBrain POKAŽI MI POLOŽAJ.

Kratki odmori in cilji. Razdelite naloge v manjše, dosegljive cilje, med njimi pa naj si otrok privošči kratke odmore. To spodbuja vztrajnost in koncentracijo. Če otrok pred sabo vidi nek nedosegljiv cilj, npr. da mora obdelati naenkrat ogromno snovi, lahko zmrzne. Zdi se mu, da tega ni mogoče opraviti in bo odnehal že na začetku. Če pa ve, kaj pričakovati, koliko snovi mora predelati in koliko časa bo moral delati, mu bo lažje začeti in vnaprej določen čas tudi lažje vzdržati pri dejavnosti. Pri tem bodo precej v pomoč LoveMyBrain PLAKATI O UČINKOVITEM UČENJU, npr. Metoda POMODORO, s pomočjo katere se bo otrok naučil smiselne in učinkovite razporeditve časa.

Urnik in rutina. Določite reden dnevni urnik, ki vključuje čas za šolsko delo, aktivnosti in prostočasne dejavnosti. Otrokom pomaga, da vedo, kaj lahko pričakujejo, in se lažje osredotočijo na zadolžitve. Pri tem lahko otroku pomagate z gradivi: LoveMyBrain URNIKI IN SEZNAMI  OPRAVIL ali LoveMyBrain ŠOLSKI KOLEDAR.

Igra v naravi. Raziskovanje narave in opazovanje okolja je odličen način za razvijanje koncentracije. Otroci se učijo skrbno opazovati in razmišljati. Ne podcenjujmo niti vloge svežega zraka.

Nagrade in spodbuda. Uporabite pozitivno okrepitev, da spodbudite koncentracijo. Dogovorite se za majhne nagrade za dobro opravljeno delo. Uporabite domišljijo, nagrade niso nujno materialne oz. je celo bolje, da niso.

Zgodbe in pripovedovanje. Branje in pripovedovanje zgodb otroku pomagata razvijati koncentracijo, saj mora slediti zapletenim dogajanjem in likom. Poskusite. Uporabite LoveMyBrain SKOK V ČUDOVITI SVET ZNANJA, ki vsebuje zbirko neumetnostnih besedil, ali pa LoveMyBrain VESELO V SVET DOMIŠLJIJE, kjer boste našli umetnostna besedila. Obe gradivi vsebujeta tudi vprašanja, ki preverjajo razumevanje prebranega.

Omejitev časa pred zasloni. Prekomerna količina časa, preživetega pred televizorjem, računalnikom ali tablico, lahko vpliva na koncentracijo. Določite časovne omejitve za uporabo naprav, ki naj bodo primerne otrokovi starosti. Na tem področju smo lahko starši najboljši zgled!

"Otroci se naravno osredotočijo na dejavnosti, ki jih zanimajo, in skozi to koncentracijo se učijo." Maria Montessori, italijanska zdravnica in pedagoginja, iz knjige "The Absorbent Mind", 1949

Igre so del otroštva 

Otroci se skozi igro zabavajo, vendar se vedno ob tem tudi učijo in razvijajo ključne veščine, kot so pozornost, koncentracija in reševanje problemov. Zato izkoristimo učni potencial igre, s katerimi bodo te več kot zabava, ampak bodo postale še posebej učinkovito orodje za izboljšanje pozornosti in koncentracije.

Raziščimo, kako različne vrste iger – od strateških iger do gibanj in digitalnih iger – lahko pomagajo otrokom, da postanejo bolj osredotočeni in pozorni. Kaj pa o tem pravijo raziskave? 

• Strateške igre in njihova vloga

Strateške igre, kot so šah, dama ali druge logične igre, so odlično orodje za razvoj pozornosti in koncentracije. Te igre zahtevajo, da otroci razmišljajo naprej, analizirajo možne izide in se osredotočajo na več stvari hkrati. 

Študije kažejo, da lahko strateške igre izboljšajo delovni spomin in sposobnost reševanja problemov. Na primer, raziskava, izvedena na Univerzi v Londonu, je pokazala, da otroci, ki redno igrajo šah, dosegajo boljše rezultate pri testih, ki merijo koncentracijo in logično razmišljanje. Študija je ugotovila, da igranje šaha izboljša tako kognitivne sposobnosti, kot tudi spodbuja strpnost in sposobnost načrtovanja (Gobet & Campitelli, 2002).  

Nasvet: V družinske aktivnosti vključimo strateške igre, kot so šah ali dama; spodbudimo otroka, da razmišlja o svojih potezah in analizira možne izide; uporabimo te igre kot priložnost za učenje strpnosti in načrtovanja.   

• Gibalne igre za boljšo osredotočenost  

Fizična aktivnost ni pomembna samo za telesno zdravje, ampak ima tudi pozitiven vpliv na kognitivne funkcije. Igre, ki vključujejo gibanje, kot so skakalna vrvica, lovljenje ali športne aktivnosti, lahko pomagajo otrokom, da se bolje osredotočijo. Gibanje spodbuja pretok krvi v možgane, kar izboljša sposobnost koncentracije in učenja.  

Študija, objavljena v reviji “Pediatrics”, je pokazala, da otroci, ki se redno ukvarjajo s fizičnimi aktivnostmi, dosegajo boljše rezultate pri testih pozornosti in spomina. Raziskava je poudarila, da gibanje ne samo izboljša telesno zdravje, ampak tudi spodbuja kognitivni razvoj (Hillman, Erickson, & Kramer, 2008).  

Nasvet: Spodbudimo otroka, da se vsak dan ukvarjao z gibalnimi igrami, kot so kolebnica, tek ali ples. Organizirajmo družinske športne aktivnosti, kot so hoja, kolesarjenje ali igranje z žogo. Uporabimo gibalne igre kot priložnost za učenje koordinacije in koncentracije.  

•  Digitalne igre – ali so koristne?

Digitalne igre so pogosto predmet polemik, saj velja prepričanje, da lahko negativno vplivajo na pozornost otrok. Vendar pa lahko imajo izbrane digitalne igre, kot so igre s sestavljankami (puzzle) ali igre za reševanje problemov, pozitiven vpliv na koncentracijo. Te igre zahtevajo, da otroci hitro reagirajo, analizirajo informacije in se osredotočajo na več stvari hkrati.  Podobno kot potem pri primerljivih nalogah v šoli. 

Raziskava, objavljena v reviji “Nature”, je pokazala, da lahko igranje določenih vrst digitalnih iger izboljša sposobnost hitrega odločanja in koncentracijo. Študija je ugotovila, da igralci, ki redno igrajo akcijske igre, dosegajo boljše rezultate pri testih pozornosti in hitrosti odziva (Green & Bavelier, 2003).  

Nasvet: Izberimo digitalne igre, ki spodbujajo reševanje problemov in logično razmišljanje. Zelo v kratkem bo prva takšna igra na voljo pri LoveMyBrain. Ostale bodo sledile v kratkem. Kljub pozitivnim vplivom omejimo čas, ki ga otroci preživijo pri digitalnih igrah, in poskrbimo za uravnoteženost z drugimi aktivnostmi - veliko predlogov lahko preberemo zgoraj. Spremljajmo vsebino iger in se prepričajmo, da so primerne za starost otroka.  

Postopen razvoj koncentracije zahteva potrpežljivost in rutino

Starši moramo razumeti, da se koncentracija pri otrocih razvija postopoma, zato je pomembno, da smo potrpežljivi. Vendar pa lahko s pravim pristopom in spodbudami pomagamo otrokom razviti veščine koncentracije. To vključuje zagotavljanje primernega okolja za učenje, spodbujanje zdravih življenjskih navad, kot so uravnotežena prehrana in dovolj spanja, in ustvarjanje motivacije za šolsko delo. S pozitivnim pristopom lahko igramo starši ključno vlogo pri razvoju koncentracije svojih otrok.

Igre so močno orodje za izboljšanje pozornosti in koncentracije pri otrocih. Ne glede na to, ali gre za strateške igre, gibalne igre ali izbrane digitalne igre, lahko te aktivnosti pomagajo otrokom, da razvijejo ključne kognitivne sposobnosti. Kot starši lahko igre vključimo v vsakdanjo rutino svojih otrok in jih spremenimo v zabavno učno izkušnjo. Ne pozabimo, da je ključ do uspeha uravnoteženost – kombinacija različnih vrst iger bo najboljša za razvoj otroka.  

Viri:

Gobet, F., & Campitelli, G. (2002). The role of practice in chess: A longitudinal study. V: British Journal of Psychology, 93(4), 557-576.  

Hillman, C. H., Erickson, K. I., & Kramer, A. F. (2008). Be smart, exercise your heart: Exercise effects on brain and cognition. V: Nature Reviews Neuroscience, 9(1), 58-65.  

Green, C. S., & Bavelier, D. (2003). Action video game modifies visual selective attention. V: Nature, 423(6939), 534-537.