Anyone with a link can now view this file.
Kot starši pogosto slišimo, da se motnja pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD) pokaže šele v šoli, ko otrok začne imeti težave s koncentracijo ali vedenjem. Vendar raziskave kažejo, da lahko znake opazimo že v predšolskem obdobju – le da so pogosto drugačni kot pri starejših otrocih (Lahey in sod., 1998). Če otrok v vrtcu izstopa po nemirnosti, impulzivnosti ali težavah s pozornostjo, je dobro raziskati, ali gre le za živahnost ali zgodnje znake ADHD.
Znaki ADHD v vrtcu so pogosto subtilni, zato jih starši in vzgojitelji včasih spregledamo. Ključne značilnosti, na katere bodimo pozorni, posebej, če se pojavljajo pogosto in v kombinaciji z več naštetimi aktivnostmi (ne le ena sama):
1. Izjemna nemirnost
Otrok ne more mirno sedeti, nenehno pleza, teka ali se vrti, tudi ko se od njega pričakuje, da bo sedel mirno (npr. med branjem zgodbe). Študija (Gurevitz in sod., 2014) je pokazala, da imajo otroci s hiperaktivnostjo že pri treh letih značilno bolj izraženo gibalno aktivnost kot njihovi vrstniki.
2. Težave s čakanjem
Otrok težko počaka, da pride na vrsto, prekinja pogovore ali igro drugih, ne more čakati v vrsti. V raziskavi (Willoughby in sod., 2012) so ugotovili, da so predšolski otroci, ki imajo težave samokontrolo, kasneje pogosto diagnosticirani z ADHD.
3. Hitro preklapljanje pozornosti
Otrok se hitro naveliča igrač, ne more končati ene dejavnosti, preden začne drugo. Študija (Mahone in sod., 2005) je pokazala, da imajo otroci z ADHD že pri štirih letih krajši čas osredotočanja v primerjavi z njihovimi vrstniki.
4. Impulzivnost brez premisleka
Otrok hitro reagira brez razmišljanja – na primer vzame igračo drugemu otroku, steče na cesto ali udari, ko ga nekaj vznemiri.
Da, še posebej pri otrocih, ki niso izrazito hiperaktivni, torej se pri njih nemir ne kaže specifično navzven. Nekateri otroci so sanjavi, ne motijo drugih, zato ostanejo neopazni. In kadar težave niso prepoznane, lahko v šoli pride do:
“Zgodnja diagnoza ADHD je kot kompas – ne reši vseh težav, ampak pokaže pravo smer.” - dr. Ned Hallowell, psihiater, iz knjige Delivered from Distraction, 2005
Pomembno je, da starši, vzgojitelji in učitelji spremljamo otrokovo vedenje. Če opazimo znake, se posvetujmo z zdravnikom. Zgodnje prepoznavanje in zdravljenje lahko pomagata obvladovati simptome ADHD in omogočita otroku, da bolje razvije svoje potenciale.
Ali lahko otroku skozi igro olajšamo težave, s katerimi se sooča? Lahko. Veliko se da narediti s potrpežljivostjo in razumevanjem otroka na prvem mestu. Pri posameznih težavah pa lahko pomagamo tudi z vajami; veliko se da narediti preko igre.
Npr. pri težavah s pozornostjo otroka spodbujamo, da pri opravilih, ki jih sicer rad počne, vztraja dlje, kot bi, kasneje bo znal to vztrajnost – postopno, seveda – prenesti na druga področja. Poskusite tudi z igrami, za katere najdete navodila in vse potrebne pripomočke na spletni strani LoveMyBrain (www.lovemybrain.eu), oba z otrokom se bosta zagotovo zabavala. Priporočamo:
Pri hiperaktivnosti bo pomagala telesna aktivnost, otrok naj bo čim več zunaj, na prostem, udeležuje naj se športa kot dejavnosti oz. krožka, zagotovo pa bodo dobrodošle tudi vaje kot so:
Pri impulzivnosti bo v največjo pomoč če starši ostanemo mirni. Burno reagiranje na impulzivno obnašanje otroka bo situacijo poslabšalo. Ko težava nastane in celo na zalogo lahko pri impulzivnosti pomagamo z vajami umirjanja, dihanja, celo z jogo.
Med gradivi LoveMyBrain so za to zelo primerna:
Otroka, ki kaže težave pri socializaciji, nežno spodbujamo, da navezuje čim več stikov. Naj gre iz svoje cone udobja, vendar ne “predaleč”, ne poskusimo doseči preveč naenkrat. Druženje z vrstniki, igra zunaj, družabne igre, ki spodbujajo socialno interakcijo je vse dobrodošlo, da se otroka podpre pri navezovanju stikov. S primeri in z vzgledom pokažemo, kaj se v družbi pričakuje.
Če ima otrok ADHD, to ne pomeni, da ne more uspeti. Mnogi otroci z ADHD so zelo kreativni, energični in imajo izjemen smisel za humor. Raziskave (White & Shah, 2011) kažejo, da imajo otroci z ADHD pogosto bolj divergentno mišljenje – kar je ključno za inovativnost.
Zgodnje prepoznavanje ADHD lahko otroku omogoči pravočasno podporo. Če opažate znake, ne paničarite – s pravilnim pristopom lahko otroku pomagamo razvijati ključne veščine.
“Če bi poskušali ‘popraviti’ vse otroke z ADHD, bi uničili njihovo genialnost.” - dr. Russell Barkley, klinični psiholog, raziskovalec ADHD, v intervjuju za ADDitude Magazine, 2018
Viri:
Gurevitz, M., Geva, R., Varon, M., & Leitner, Y. (2014). Early markers in infants and toddlers for development of ADHD. V: Journal of Attention Disorders, 18(1), 14-22. https://doi.org/10.1177/1087054712447858
Lahey, B. B., Pelham, W. E., Stein, M. A., Loney, J., Trapani, C., Nugent, K., ... & Cale, M. (1998). Validity of DSM-IV attention-deficit/hyperactivity disorder for younger children. V: Journal of the American Academy of Child & Adolescent Psychiatry, 37(7), 695-702. https://doi.org/10.1097/00004583-199807000-00008
Mahone, E. M., Hagelthorn, K. M., Cutting, L. E., Schuerholz, L. J., Pelletier, S. F., Rawlins, C., ... & Denckla, M. B. (2005). Effects of IQ on executive function measures in children with ADHD. *Child Neuropsychology, 11*(1), 1-14.
White, H. A., & Shah, P. (2011). Creative style and achievement in adults with attention-deficit/hyperactivity disorder. *Personality and Individual Differences, 50*(5), 673-677. https://doi.org/10.1016/j.paid.2010.12.015
Willoughby, M. T., Pek, J., Greenberg, M. T., & The Family Life Project Investigators. (2012). Parent-reported attention deficit/hyperactivity symptomatology in preschool-aged children: Factor structure and predictive validity. *Journal of Abnormal Child Psychology, 40*(3), 375-388. https://doi.org/10.1007/s10802-011-9570-y
Vir slike: Soledadsnp, Pixabay
Šolsko leto v ciljni ravnini
Vzdrževanje motivacije in preprečevanje dolgčasa pri vadbi fine motorike
Zdrava avtoriteta v učilnici
Razumevanje fine motorike in njenega pomena za otrokov razvoj
Otrok, ki je pod pritiskom, ne razmišlja, ne pomni in ne rešuje nalog enako učinkovito kot sicer. Dobra novica je, da obstajajo preproste strategije, s katerimi lahko doma ustvarimo okolje, ki pomaga ohranjati fokus, ravnovesje in občutek varnosti.
Za krepitev fine motorike izkoristimo otrokovo naravno željo po raziskovanju! Namesto klasičnih vaj ponudimo "skrivnostne izzive" v obliki različnih senzoričnih iger, ki so prilagojene otrokovim interesom in željam. Kako ohraniti motivacijo, ko ta pojenja?
Vsi si želimo, da bi se naši otroci počutili v šoli varno, spoštovano in motivirano. En izmed pomembnih gradnikov tega je odnos med učiteljem in učenci, odnos, ki temelji na zaupanju, a hkrati ohranja jasne meje. Kako učitelji dosežejo to ravnovesje?
Z dobro razvito fino motoriko se otrok najprej lažje obleče, spretno striže, reže, kasneje pa tudi riše in piše. Vse to igra ključno vlogo pri šolskem uspehu, saj pripomore k bolj čitljivi pisavi, boljši koncentraciji in kognitivnemu razvoju.
