Kot starši pogosto slišimo, da se motnja pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD) pokaže šele v šoli, ko otrok začne imeti težave s koncentracijo ali vedenjem. Vendar raziskave kažejo, da lahko znake opazimo že v predšolskem obdobju – le da so pogosto drugačni kot pri starejših otrocih (Lahey in sod., 1998). Če otrok v vrtcu izstopa po nemirnosti, impulzivnosti ali težavah s pozornostjo, je dobro raziskati, ali gre le za živahnost ali zgodnje znake ADHD.   

Kako se ADHD kaže pri predšolskih otrocih?

Znaki ADHD v vrtcu so pogosto subtilni, zato jih starši in vzgojitelji včasih spregledamo. Ključne značilnosti, na katere bodimo pozorni, posebej, če se pojavljajo pogosto in v kombinaciji z več naštetimi aktivnostmi (ne le ena sama):   

1. Izjemna nemirnost  

Otrok ne more mirno sedeti, nenehno pleza, teka ali se vrti, tudi ko se od njega pričakuje, da bo sedel mirno (npr. med branjem zgodbe). Študija (Gurevitz in sod., 2014) je pokazala, da imajo otroci s hiperaktivnostjo že pri treh letih značilno bolj izraženo gibalno aktivnost kot njihovi vrstniki. 

2. Težave s čakanjem

Otrok težko počaka, da pride na vrsto, prekinja pogovore ali igro drugih, ne more čakati v vrsti. V raziskavi (Willoughby in sod., 2012) so ugotovili, da so predšolski otroci, ki imajo težave samokontrolo, kasneje pogosto diagnosticirani z ADHD.  

3. Hitro preklapljanje pozornosti

Otrok se hitro naveliča igrač, ne more končati ene dejavnosti, preden začne drugo. Študija (Mahone in sod., 2005) je pokazala, da imajo otroci z ADHD že pri štirih letih krajši čas osredotočanja v primerjavi z njihovimi vrstniki.

4. Impulzivnost brez premisleka

Otrok hitro reagira brez razmišljanja – na primer vzame igračo drugemu otroku, steče na cesto ali udari, ko ga nekaj vznemiri.  

Ali lahko znake ADHD spregledamo?

Da, še posebej pri otrocih, ki niso izrazito hiperaktivni, torej se pri njih nemir ne kaže specifično navzven. Nekateri otroci so sanjavi, ne motijo drugih, zato ostanejo neopazni. In kadar težave niso prepoznane, lahko v šoli pride do:  

• Težav z učenjem – zaradi kratko trajajoče pozornosti,  
•  Nizke samopodobe – ker otrok kljub trudu ne dosega rezultatov,  
•  Socialnih konfliktov – zaradi impulzivnosti.   

“Zgodnja diagnoza ADHD je kot kompas – ne reši vseh težav, ampak pokaže pravo smer.” - dr. Ned Hallowell, psihiater, iz knjige Delivered from Distraction, 2005  

Kaj lahko starši storimo?

1. Opazujmo vzorce vedenj – Če otrok nenehno izstopa v primerjavi z vrstniki, je vredno razmisliti o posvetu pri strokovnjaku.  
2. Sodelujmo z vzgojitelji – Vprašajmo, ali v vrtcu opažajo podobne težave. Otrok se lahko v skupini in izven domačega okolja vede drugače. Vzgojitelj ima v skupini več otrok, zato ima pogosto realnejše primerjave kot starši.  
3. Vzpostavimo strukturo – Rutina (npr. redni čas za spanje, preharnjevanje) otroku daje občutek varnosti.  
4. Za krepitev pozornosti igrajmo igre – (glej naslednje poglavje). 
5. Posvetujmo se s strokovnjakom – Če sumimo na ADHD, se obrnimo na pediatra ali otroškega psihologa.   

Pomembno!

Pomembno je, da starši, vzgojitelji in učitelji spremljamo otrokovo vedenje. Če opazimo znake, se posvetujmo z zdravnikom. Zgodnje prepoznavanje in zdravljenje lahko pomagata obvladovati simptome ADHD in omogočita otroku, da bolje razvije svoje potenciale. 

Nekaj več o krepitvi pozornosti in podpori pri hiperaktivnosti in impulzivnosti s pomočjo igre

Ali lahko otroku skozi igro olajšamo težave, s katerimi se sooča? Lahko. Veliko se da narediti s potrpežljivostjo in razumevanjem otroka na prvem mestu. Pri posameznih težavah pa lahko pomagamo tudi z vajami; veliko se da narediti preko igre.

Npr. pri težavah s pozornostjo otroka spodbujamo, da pri opravilih, ki jih sicer rad počne, vztraja dlje, kot bi, kasneje bo znal to vztrajnost – postopno, seveda – prenesti na druga področja. Poskusite tudi z igrami, za katere najdete navodila in vse potrebne pripomočke na spletni strani LoveMyBrain (www.lovemybrain.eu), oba z otrokom se bosta zagotovo zabavala. Priporočamo:

• LoveMyBrain SIMON PRAVI ...,
• LoveMyBrain DOTAKNI SE PIKE,
• LoveMyBrain MOŽGANČKAJMO!,
• LoveMyBrain LABIRINTI ali
• LoveMyBrain SPOMIN MALO DRUGAČE. Pobrskajte seveda tudi med ostalimi gradivi.

Pri hiperaktivnosti bo pomagala telesna aktivnost, otrok naj bo čim več zunaj, na prostem, udeležuje naj se športa kot dejavnosti oz. krožka, zagotovo pa bodo dobrodošle tudi vaje kot so:

• LoveMyBrain POKAŽI MI POLOŽAJ,
• LoveMyBrain KOORDINACIJA OKO-ROKA ali celo
• LoveMyBrain PRSTANČEK, PRSTANČEK.

Pri impulzivnosti bo v največjo pomoč če starši ostanemo mirni. Burno reagiranje na impulzivno obnašanje otroka bo situacijo poslabšalo. Ko težava nastane in celo na zalogo lahko pri impulzivnosti pomagamo z vajami umirjanja, dihanja, celo z jogo.

Med gradivi LoveMyBrain so za to zelo primerna:

• LoveMyBrain KARTICE ZA UMIRJANJE
• LoveMyBrain KAKO SE POČUTIM?
• LoveMyBrain RAZMIŠLJAM O SVOJIH ČUSTVIH IN POČUTJU, 
• LoveMyBrain PLAKATI O OBVLADOVANJU ČUSTEV ter
• LoveMyBrain POZITIVNE MISLI.

Kako pa je pri težavah s socializacijo?

Otroka, ki kaže težave pri socializaciji, nežno spodbujamo, da navezuje čim več stikov. Naj gre iz svoje cone udobja, vendar ne “predaleč”, ne poskusimo doseči preveč naenkrat. Druženje z vrstniki, igra zunaj, družabne igre, ki spodbujajo socialno interakcijo je vse dobrodošlo, da se otroka podpre pri navezovanju stikov. S primeri in z vzgledom pokažemo, kaj se v družbi pričakuje.

ADHD ne pomeni konca sveta  

Če ima otrok ADHD, to ne pomeni, da ne more uspeti. Mnogi otroci z ADHD so zelo kreativni, energični in imajo izjemen smisel za humor. Raziskave (White & Shah, 2011) kažejo, da imajo otroci z ADHD pogosto bolj divergentno mišljenje – kar je ključno za inovativnost.  

Zgodnje prepoznavanje ADHD lahko otroku omogoči pravočasno podporo. Če opažate znake, ne paničarite – s pravilnim pristopom lahko otroku pomagamo razvijati ključne veščine.   

“Če bi poskušali ‘popraviti’ vse otroke z ADHD, bi uničili njihovo genialnost.” - dr. Russell Barkley, klinični psiholog, raziskovalec ADHD, v intervjuju za ADDitude Magazine, 2018 

Viri:

Gurevitz, M., Geva, R., Varon, M., & Leitner, Y. (2014). Early markers in infants and toddlers for development of ADHD. V: Journal of Attention Disorders, 18(1), 14-22. https://doi.org/10.1177/1087054712447858   

Lahey, B. B., Pelham, W. E., Stein, M. A., Loney, J., Trapani, C., Nugent, K., ... & Cale, M. (1998). Validity of DSM-IV attention-deficit/hyperactivity disorder for younger children. V: Journal of the American Academy of Child & Adolescent Psychiatry, 37(7), 695-702. https://doi.org/10.1097/00004583-199807000-00008   

Mahone, E. M., Hagelthorn, K. M., Cutting, L. E., Schuerholz, L. J., Pelletier, S. F., Rawlins, C., ... & Denckla, M. B. (2005). Effects of IQ on executive function measures in children with ADHD. *Child Neuropsychology, 11*(1), 1-14.   

White, H. A., & Shah, P. (2011). Creative style and achievement in adults with attention-deficit/hyperactivity disorder. *Personality and Individual Differences, 50*(5), 673-677. https://doi.org/10.1016/j.paid.2010.12.015   

Willoughby, M. T., Pek, J., Greenberg, M. T., & The Family Life Project Investigators. (2012). Parent-reported attention deficit/hyperactivity symptomatology in preschool-aged children: Factor structure and predictive validity. *Journal of Abnormal Child Psychology, 40*(3), 375-388. https://doi.org/10.1007/s10802-011-9570-y    

Vir slike: Soledadsnp, Pixabay