Anyone with a link can now view this file.
Kot starši otrok z ADHD vemo, da lahko prav vsak dan predstavlja izziv. ADHD (Attention Deficit Hyperactivity Disorder, motnja pomanjkanja pozornosti s hiperaktivnostjo) je nevrorazvojna motnja, ki vpliva na otrokovo sposobnost vzdrževanja pozornosti, nadzor impulzov in regulacijo energije. Otroci z ADHD se pogosto soočajo s težavami pri organizaciji, upravljanju s časom in sledenju navodilom. Zaradi teh izzivov potrebujejo drugačno podporo kot otroci brez ADHD – podporo, ki temelji na strukturi, predvidljivosti in doslednosti.
Prvi korak pri podpori otroku z ADHD je razumevanje njegovih edinstvenih potreb. ADHD se pri vsakem otroku kaže drugače, zato je bistveno prepoznati specifične izzive, s katerimi se soočajo, in prednosti, ki jih imajo. Nekateri otroci z ADHD imajo težave s pozornostjo in osredotočenostjo, drugi pa z impulzivnostjo ali hiperaktivnostjo. Če razumete otrokov individualni profil, lahko temu ustrezno prilagodite njegov urnik.
Raziskave kažejo, da imajo otroci z ADHD težave z občutkom za čas in z izvršilnimi funkcijami, kar pomeni, da se težje organizirajo in načrtujejo (Barkley, 2015). Struktura in rutina lahko pomagata zmanjšati anksioznost in izboljšata koncentracijo. Študija, ki jo je izvedel Langberg s sodelavci (2018), je pokazala, da otroci z ADHD, ki imajo jasno določene rutine, kažejo manj vedenjskih težav in so bolj učno uspešni (prav tam).
Tudi slovenski raziskovalki dr. Ana Kozina in dr. Maša Vidmar sta v svoji raziskavi (Kozina, Vidmar, 2017) potrdili, da otroci z ADHD, ki imajo vzpostavljeno dnevno rutino in jasno strukturirano okolje, kažejo manj vedenjskih težav in boljše socialne ter učne rezultate. Rutina prispeva k občutku varnosti in zmanjšuje anksioznost.
“Bolj, kot je okolje predvidljivo, lažje bo otrok z ADHD funkcioniral.” - dr. Russell A. Barkley, iz knjige “12 Principles for Raising a Child with ADHD”, 2020
Otroka naučimo upravljanja s časom
Otroci z ADHD imajo pogosto težave z upravljanjem s časom. Naučitmo svojega otroka, kako uporabljati orodja, kot so opomniki, alarmi in koledarji, da ostane organiziran in sledi dogovorjenemu urniku. Postopoma bo razvil lastne veščine upravljanja s časom, saj mu bodo prešle v navado in bo sam spoznal, kakšne koristi ima od tega.Kakršna koli opravila ali naloge razdelimo na manjše, obvladljive enote.
Razdelitev dela na manjše enote
Zaradi ADHD je lahko otroku težko dokončati začeto opravilo ali nalogo, ki zahteva stalno pozornost, tudi, če gre za dejavnost, za katero se nam zdi, da bi jo moral speljati brez težav. Da bi otroku pomagali dokončati začeto, razdelimo zahtevnejša opravila ali naloge (domača naloga, učenje) na manjše, obvladljive dele. V urniku predvidimo strukturirane intervale, ko se bo otrok posvetil določenemu opravilu, nalogi, tem pa naj sledijo kratki odmori. Ta tehnika, znana kot tehnika Pomodoro, lahko izboljša produktivnost in zmanjša frustracije. Tehnika Pomodoro se običajno uporablja v 25 minutnih intervalih dela in 5 minutnih odmorih, časovno pa seveda lahko en ali drugi interval prilagodite zmožnostim otroka, in jo lahko uporabimo kjer koli v zgornjem predlogu urnika. V pomoč bodo LoveMyBrain PLAKATI O UČINKOVITEM UČENJU, kjer najdete tudi plakat, kjer je metoda Pomodoro nazorno predstavljena. Natisnimo ga in obesimo na vidno mesto.
Vizualni urniki
Vizualni urniki, ki so omenjeni spodaj, so dragoceno orodje za otroke z ADHD. Pripravimo vizualni urnik, ki vključuje otrokove šolske in domače dejavnosti, torej se razteza skozi celoten dan, in se ne ustavi po 4., 5. ali 6. uri pouka, kot je to značilno za šolske urnike. Tako bo imel otrok lažji pregled nad svojim dnevom in bo razumel, kaj pričakovati. Za predstavitev različnih opravil, nalog, oz. vsebine za posamezno časovno enoto lahko uporabimo slike ali barvno kodirane razdelke časa. Vizualni urniki pomagajo otrokom razumeti njihove odgovornosti in jim je zato lažje prehajati med aktivnostmi. Tudi tu bodo v pomoč LoveMyBrain URNIKI IN SEZNAMI OPRAVIL.
Dosledna rutina
Otrokom z ADHD zelo koristi dosledna rutina, saj so brez nje izgubljeni. Dogovorimo se za urnik, kjer je jasno, kdaj se otrok prebuja, kdaj ima posamezne obroke, kdaj piše domače naloge, ter tudi, kdaj je čas za spanje. Urnik naj bo doma na vidnem mestu. Doslednost pomaga otroku razumeti, kaj lahko pričakuje, kar pri njem posledično zmanjša tesnobo in izboljša osredotočenost.
Pri vzpostavljanju rutine vam bodo pomagali LoveMyBrain URNIKI IN SEZNAMI OPRAVIL, ali pa LoveMyBrain ŠOLSKI KOLEDAR. Spodaj pa prilagamo tudi primer takšnega urnika.
“ Doslednost in rutina sta osnova uspeha za otroka z ADHD, dr. Sharon Saline, psihologinja, specializirana za ADHD, iz intervjuja za “ADDitude Magazine”, 2020
7:00–7:30: Zbujanje in jutranja rutina (oblačenje, umivanje, zajtrk)
8:00–12:00: Pouk (z vključenimi kratkimi premori)
12:00–12:30: Kosilo
12:30–16:00: Oddelek podaljšanega bivanja, ki vključuje tako prost čas in gibanje kot učenje in domače naloge (če OPB otrok ne obiskuje, je morda že starejši, v tem času vse zgoraj našteto po razdelanem urniku opravimo doma)
16:00–17:00: Telesna aktivnost (sprehod, kolo, ples, ali dejavnosti v športnem društvu ali klubu)
17:00–18:00: Večerja
18:00–19:00: Čas za družino (branje, igre)
19:00–20:00: Večerna rutina (priprava na spanje)
Nasveti za vzdrževanje urnika
Prilagodljivost: Če se urnik ne izkaže kot učinkovit, ga lahko prilagodimo. Pomembno je, da ostajamo fleksibilni, a dosledni.
Vključevanje otroka: Naj otrok sodeluje pri načrtovanju urnika. To mu daje občutek nadzora in poveča motivacijo.
Pri ADHD ne gre za enoten vzorec vedenja. Simptomi se lahko močno razlikujejo med posamezniki. Nekateri imajo več težav s pozornostjo, drugi pa so bolj hiperaktivni in impulzivni. Razumevanje teh razlik je ključno za prilagajanje strategij dela posameznemu otroku.
Dvojna diagnoza: Otroci z ADHD imajo pogosto tudi druge duševne zdravstvene težave, kot so anksiozne motnje ali motnje razpoloženja.
ADHD ima močno genetsko komponento. Če ima eden ali oba starša ADHD, je tveganje za to, da ga bo imel tudi otrok, večje. Morda bo zato vzpostavitev dosledne dnevne rutine pomagala tudi staršem.
O svoji diagnozi ADHD in spoprijemanju z njo so javno spregovorili tudi plavalec Michael Phelps in igralci Will Smith, Emma Watson in Jim Carrey. Med drugim navajajo, da sta jim pri spoprijemanju s simptomi ADHD pomagala umetnost in šport.
Ustvarjanje predvidljivega urnika za otroka z ADHD je ključ do uspeha, kar lahko, npr. dosežemo tudi z vključevanjem otroka v popoldanske aktivnosti, ki so časovno strukrurirane (kot je to uspelo zgoraj navedenim zvezdnikom). Z doslednostjo in strpnostjo lahko otroku pomagamo razviti večjo samostojnost in samozavest. Ne pozabimo, da je vsak korak v pravo smer pomemben.
Postavitev ustreznega šolskega urnika za otroka z ADHD zahteva razumevanje njegovih edinstvenih potreb in tesno sodelovanje z učitelji in ostalimi družinskimi člani. Z izvajanjem dosledne rutine, zagotavljanjem okolja brez motenj in s čustveno podporo lahko svojemu otroku pomagate napredovati pri učenju in razvijati bistvene življenjske spretnosti za obvladovanje ADHD. S pravimi strategijami lahko otroci z ADHD blestijo v šoli in zunaj nje.
“Zaradi diagnoze [ADHD] sem želela vsem dokazati, da se motijo. Vedela sem, da bo lahko Michael, če bom sodelovala z njim, dosegel kar koli si bo zastavil za cilj.” - Debbie Phelps - mama Michaela Phelpsa, imetnika 28 olimpijskih medalj iz plavanja, od tega 23 zlatih, najuspešnejšega olimpijskega tekmovalca vseh časov
Viri:
Barkley, R. A. (2015). Attention-Deficit Hyperactivity Disorder: A Handbook for Diagnosis and Treatment. Guilford Press.
Kozina, A., & Vidmar, M. (2017). Pomen rutine in reda pri otrocih z motnjami pozornosti in hiperaktivnostjo. *Psihološka obzorja, 26*(2), 45-58.
Langberg, J. M., Becker, S. P., in Epstein, J. N. (2018). The impact of routines on children with ADHD. V: Journal of Abnormal Child Psychology, 46(2), 123-134.
Pontifex, M. B., Saliba, B. J., Raine, L. B., in Hillman, C. H. (2019). Physical activity and ADHD symptoms. V: Pediatrics, 143(3), e20181015.
Izboljšanje pozornosti in koncentracije
Priprava na novo šolsko leto
Negovanje emocionalne povezanosti z otrokom
Pozitiven odnos do športa
Ko popusti pozornost, nismo več osredotočeni, tudi učenje ni več učinkovito. Katerih vse enostavnih prijemov se lahko poslužimo, da otroku olajšamo učenje in maksimalno izboljšamo izkoristek časa, ki ga preživi za knjigo.
Večina otrok bi si želela neskončne počitnice. Ker je prihod novega šolskega leta neizogiben, jim poskusimo olajšati spremembe v ritmu in količini prostega časa. Če otroku omogočimo, da se miselno pripravi na konec počitnic, bo prehod v rutino novega šolskega leta in njegove drugačne vsebine, lažji.
Emocionalna povezanost je temelj vsakega zdravega odnosa med starši in otroki. S kakovostnim časom, empatičnim odzivanjem in fizično bližino lahko kot starši omogočimo, da se naši otroci počutijo varno, ljubljeno in povezano.
V vsakem obdobju razvoja otroka, od predšolskega, preko osnovnošolskega do srednješolskih let, otrok na drugačen način potrebuje podporo staršev pri vztrajanju pri športu. Preberite, kako vse lahko podpremo otroka na njegovi športni poti.
