Več znanstvenih študij je pokazalo, da strategije organizacije časa, ki se jih otroci naučijo, pomagajo pri: učinkovitem načrtovanju časa, boljši samoregulaciji, razvoju odgovornosti, boljšem učnem uspehu in pri zmanjševanju stresa. Počitnice so primeren čas za postopno uvajanje strategij organizacije časa. Med poletjem si lahko dovolimo tudi učenje na napakah, v novem šolskem letu pa bodo otroci samostojnejši in bolje pripravljeni na nove izzve. 

Pomembne pozitivne posledice organizacije časa

Znanstveniki so dokazali, da se učenci, ki so se naučili tehnik organizacije časa, spopadajo z manj stresa, manj depresije in so bolj samozavestni glede svojega znanja o organizaciji časa.*

Ugotovitve in priporočila raziskovalcev

Znanstveniki in raziskovalci s področij psihologije, izobraževanja in sociologije se ukvarjajo s pomenom strukturiranega prostega časa med počitnicami. Njihove raziskave poudarjajo, kako pomembno je, da imajo otroci tudi med počitnicami neko strukturo, ki jim pomaga pri razvoju, zdravju in splošnem dobrem počutju.

S pomenom strukturiranega prostega časa tudi med počitnicami in povezanimi temami so se ukvarjali številni domači in tuji raziskovalci, kot so Harris Cooper, Debora Bialeschki, Richard Louv, Heather Weiss, Marjeta Doupona Topič, Milena Ivanuš Grmek, Jana Kalin in Bojana Filej.

 Njihove ugotovitve o pomenu strukturiranega prostega časa lahko povzamemo v nekaj sklopih:

Koristi za razvoj. Raziskave kažejo, da strukturiran prosti čas med počitnicami pozitivno vpliva na kognitivni, socialni in čustveni razvoj otrok. Rutine in strukturirane dejavnosti pomagajo otrokom ohranjati pridobljene veščine in znanja, preprečujejo “poletni zdrs”, kjer otroci izgubijo del naučenega iz preteklega šolskega leta. Raziskovalci priporočajo vključitev dejavnosti, ki spodbujajo učenje, kot so branje, raziskovanje narave in obiske muzejev.

Mentalno zdravje in dobro počutje. Strukturiran prosti čas lahko zmanjša anksioznost in stres ter izboljša splošno duševno zdravje. Predolga obdobja nekativnosti vedno prinesejo del tesnobnosti, nezadovoljstvo s samim seboj in z neizkoriščenim časom. Raziskovalci poudarjajo, da rutina in predvidljive aktivnosti dajejo otrokom občutek varnosti in stabilnosti, kar je še posebej pomembno v času sprememb, kot so počitnice, ko se klasična struktura časa, ki je bila značilna za šolsko leto, izgubi. Priporočajo, da starši vzpostavijo redno dnevno rutino, ki vključuje čas za spanje, prehrano, telesno dejavnost in sprostitev.

Telesna dejavnost. Raziskave kažejo, da strukturirana telesna dejavnost med počitnicami prispeva k fizičnemu zdravju otrok. Pomanjkanje strukture praviloma vodi v več sedenja in manj gibanja, kar lahko negativno vpliva na zdravje. Znanstveniki priporočajo vključitev redne telesne dejavnosti, kot so šport, plavanje, pohodništvo ali druge oblike gibanja, ki otrokom omogočajo, da ostanejo aktivni in zdravi.

Socialne veščine. Strukturirane skupinske dejavnosti, kot so poletni tabori, oblikovanje športnih ekip za kateri koli šport ali družabne igre, pomagajo otrokom razvijati socialne veščine, kot so timsko delo, komunikacija in reševanje konfliktov. Raziskovalci poudarjajo, da so te dejavnosti priložnost za otroke, da vzpostavijo nove prijateljske odnose in se učijo sodelovanja.

Kreativnost in raziskovanje. Strukturiran prosti čas, ki vključuje ustvarjalne in raziskovalne dejavnosti, spodbuja kreativnost in radovednost otrok. Za to med šolskim letom pogosto zmanjka časa, zato izkoristimo več prostega časa med počitnicami tudi za ustvarjalnost in potešitev naravne vedoželjnosti. Znanstveniki priporočajo vključitev dejavnosti, kot so umetnost, glasba, znanstveni poskusi in raziskovanje narave, ki otrokom omogočajo, da izražajo svojo domišljijo in se učijo na zabaven način.

Iz vsega tega izhajajo tudi praktična priporočila za starše, ki smo jih podrobno že opisali: vzpostavitev rutine oz. osnovne strikture dneva, predviden čas za branje in učenje (ne govorimo o učenju šolske snovi za preteklo ali prihodnje šolsko leto, govorimo o učenju česar koli, kar otroka veseli - s tem bomo omogočili otroku pozitivno izkušnjo z učenjem), veliko telesne dejavnosti, odpiranje priložnosti za nove socialne inteakcije in priprava terena za ustvarjalnost (naj bodo dostopni različni materiali za umetniško ustvarjanje, glasbeno izražanje, ali pa preprosto čas, ko otrok nima na voljo telefona in veliko iger, ki so že vnaprej premišljene). 

Pristopimo z razumevanjem - različno stari otroci razumejo čas različno!

Ko bomo postavljali neko novo časovno rutino med počitnicami, upoštevajmo, da različno stari otroci čas razumejo različno.

Otroci od 3 - 4 let razumejo čas kot “zdaj” in “ne zdaj”. Da bi jim pomagali razumeti čas, se z njimi pogovarjamo o spreminjanju letnih časov, z njimi ustvarimo urnik, kjer opravila ponazorimo s slikami, predvsem pa jih naučimo počakati.

Otroci od 5 - 7 let že lahko uporabijo uro, ali prikaz dela časa v improvizirani kratonski uri (npr., kjer z deli kroga prikažemo, kako dolgo bo neko opravilo, ali koliko časa smo že porabili). Svoje obveznosti si bodo lažje organizirali, če bodo za vse svoje potrebščine vedeli, kje so spravljene. V tej starosti že lahko spregovorimo o posledicah, če se svojih dolžnosti ne držimo ali dogovorjenega ne opravimo.

Pri 8 - 10 letnikih poskusimo doseži oceno časa (koliko časa bo določeno opravilo zahtevalo, koliko časa je že preteklo od začetka dela), prav tako lahko z njimi načrtujemo tudi srednjeročne in dolgoročne cilje ter določamo prioritete.

S temi, starosti primernimi koraki, lahko že pri najmlajših začnemo graditi občutek za čas, organizacijo časa in obveznosti.

Zmernost v vsem

Raziskave jasno kažejo, da strukturiran prosti čas med počitnicami prispeva k celostnemu razvoju otrok in izboljšanju njihovega počutja. Prilagodimo to starosti otrok, starejši otroci naj prevzamejo pobudo in več odgovornosti. S premišljeno organizacijo in vključitvijo različnih dejavnosti lahko starši otrokom pomagajo, da kar najbolje izkoristijo svoj prosti čas.

Vendar je potrebno biti pri tem tudi zmeren, na kar opozarja citat raziskovalca Elkinda.

 Uravnotežen pristop k strukturiranemu prostemu času je pomemben za otrokov razvoj. Preveč strukturiran prosti čas lahko vodi do stresa, medtem ko popolno pomanjkanje strukture vodi do brezciljnosti. Potrebno je najti ravnotežje. - David Elkind, profesor razvojne psihologije na Univerzi Tufts, avtor knjige “The hurried child”

Zato je kljub načrtovanju pomembno, da ohranimo nekaj prilagodljivosti. Otrokom omogočite svobodo pri izbiri dejavnosti in spodbudite jih, da sledijo svojim interesom. Tako bodo otroci tudi prevzeli več odgovornosti za svoje aktivnosti in prosti čas.

 * Burrus, J., Jackson, T., Holtzman, S., Roberts, R.D. and Mandigo, T. (2013), Examining The Efficacy Of A Time Management Intervention For High School Students. ETS Research Report Series, 2013: i-35.