Različno starim otrokom so blizu različne dejavnosti, aktivnosti, tudi glede na intenzivnost ukvajanja s športom. Spoznajmo osnove in se prilagodimo starosti in potrebam otroka. Pri vsem tem je nujno upoštevati tudi individualno vsakega posebej, sajse glede na želje, potrebe, spretnosti in sposobnosti otroci med sabo razlikujejo v vsah starostnih obdobjih.

Predšolsko obdobje

V tem obdobju je ključno spodbujati otrokovo naravno radovednost in gibanje, saj so osnovne gibalne spretnosti temelj za poznejši športni razvoj.

Študija "The role of parents in children's physical activity and sport" (Jago idr., 2005)*, ki preučuje vlogo staršev pri spodbujanju telesne aktivnosti in športa pri otrocih, je pokazala, da starši, ki smo sami aktivni in vključujemo fizično dejavnost v svoje vsakdanje življenje, pomembno vplivamo na to, kako aktivni so naši otroci. Starši lahko s svojim vedenjem in podporo otrokom pomagamo razviti zdrave navade gibanja.

Starši lahko:

• Spodbujamo igro in gibanje: Otroci naj se igrajo na prostem, tečejo, plezajo, vozijo kolo in raziskujejo okolico. To je čas za razvijanje osnovnih motoričnih sposobnosti, kot so tek, skakanje, metanje in lovljenje. Nikoli ne omejujmo otroka v smislu “Umazal si boš oblačila”, “Strgal si boš hlače” - oblačila naj bodo primerna za prosto gibanje brez omejitev in skrbi.
• Bodimo zgled: Če starši sami uživamo v športu, bo otrok bolj verjetno sledil našemu zgledu. Skupni športi, kot so družinski pohodi, kolesarjenje ali igre z žogo, so odlični, in v Sloveniji je za te podvige res veliko priložnosti.
• Dajmo otroku občutek uspeha: Pohvalimo otrokovo gibanje in napredek, da se bo počutil motiviranega in samozavestnega pri nadaljnjem ukvarjanju s športom.

"Šport mi je dal strukturo in red, kar mi je pomagalo tudi pri učenju. Naučila sem se, da moraš imeti cilje in da jih lahko dosežeš le s trdim delom in vztrajnostjo. To velja tako na smučeh kot v učilnici." — Tina Maze, ena najuspešnejših slovenskih alpskih smučark, v intervjuju za RTV Slovenija, 2014

Osnovnošolsko obdobje

V tem obdobju otrok začne razvijati svoje interesne sfere, tudi na področju športa.

Raziskava "The influence of parental support on children's sports participation" (Fredricks & Eccles, 2004)** preučuje vpliv starševske podpore za udeležbo otrok v športnih dejavnostih. Rezultati kažejo, da starši, ki aktivno podpiramo svoje otroke pri športu (npr. z udeležbo na tekmah, spodbujanjem in pozitivnim odzivanjem), povečmoo verjetnost, da bodo otroci ostali fizično aktivni. Starševska podpora neposredno vpliva na otrokovo motivacijo in predanost športnim aktivnostim. 

V Sloveniji si lahko športniki, ki redno trenirajo in so uspešni, pridobijo tudi status športnika, ki naj ne služi kot potuha, ampak le pomoč za lažje usklajevanje obveznosti.

Starši lahko:

• Pomagamo pri iskanju aktivnosti: Spodbujajmo otroka, da preizkusi različne športe (individualne ali ekipne), da najde tistega, ki ga najbolj veseli. Podpirajmo ga pri iskanju aktivnosti, ki niso nujno tekmovalne, ampak so usmerjene tudi k zabavi. Spremljajmo otroka in ugotovimo, kaj mu ustreza, kaj mu je pisano na kožo.
• Podpiramo redno obiskovanje treningov: Pomembno je, da otroku omogočimo redno treniranje, tudi če to pomeni precej popoldanskih voženj, saj otroku to pomaga razviti disciplino in vztrajnost. Spodbujajmo ga, da se udeležuje treningov, četudi so težki, in ga pohvalite za njegov trud.
• Učenje iz neuspehov: Pomagajmo otroku sprejeti neuspehe kot priložnosti za učenje. Naj ne bodo pomembne le zmage, zelo pomemen je tudi razvoj osebnostnih lastnosti, kot so potrpežljivost, odgovornost in vztrajnost.

"Šport me je naučil, da brez truda in discipline ni rezultatov. To velja tako na ledu kot v šoli. Če želiš biti uspešen, moraš znati razporediti čas in se posvečati obema področjema." — Anže Kopitar,eden najboljših slovenskih hokejistov v zgodovini, intervju za Mladino, 2018

Srednješolsko obdobje

V tem obdobju so otroci pogosto bolj osredotočeni na svoje cilje in prihodnost, šport pa lahko postane pomemben del njihove identitete, žal v tem obdobju nekateri otroci, ki so se prej intenzivno ukvarjali s športom, to opustijo. 

Študija "Parental influence on adolescent physical activity: A review of the literature" (Davison & Lawson, 2006)*** ugotavlja, da so starši v adolescenci še vedno ključnega pomena za spodbujanje telesne aktivnosti, vendar naj gre predvsem za podporo otrokovi samostojnosti in odločanju. V tej študiji so avtorji preučevali, kako različni vidiki starševskega vpliva, kot so družinska kohezija, komunikacija med starši in otroki ter vključenost staršev, vplivajo na telesno aktivnost mladostnikov skozi čas. Ugotovili so, da ti dejavniki pozitivno napovedujejo telesno aktivnost pri obeh spolih, medtem ko starševski nadzor ni imel pomembnega vpliva. 

Tudi v srednjih šolah je možna pridobitev statusa športnika. Za tiste, ki trenirajo še bolj intenzivno in na vrhunski ravni, pa je možen tudi vpis v športne razrede. V njih je število dijakov manjše (največ 22), da se lahko profesorji bolj posvetijo vsakemu posamezniku in prilagodijo njegovim odsotnostim zaradi treningov ali tekem.

Starši lahko:

• Podpiramo samostojnosti: Spodbujajmo najstnika, da samostojno odloča o svojem športnem udejstvovanju, bodisi v tekmovalnem ali rekreativnem smislu, in seveda tudi glede izbire samega športa. Pomembno je, da se otrok počuti odgovornega za svoje odločitve, in da si treniranja določenega športa želi.
• Spodbujamo ravnotežje med šolo in športom: Pomagajmo otroku najti ravnotežje med šolskimi obveznostmi, družbenimi aktivnostmi in športom. Pravilna organizacija časa je ključna za preprečevanje stresa in izgorelosti.
• Pohvalimo trud, ne le zmag: Poudarimo, kako pomembno je trdo delo, disciplina in prizadevanje. Ne osredotočajmo se samo na dosežke, temveč tudi na napredek in trud, ki ga otrok vlaga v šport.

V vseh otrokovih obdobjih odraščanja je ključno, da starši igramo aktivno vlogo pri spodbujanju otrok k športu, vendar z upoštevanjem otrokovega interesa, sposobnosti in samostojnosti. Pomembno je ustvariti okolje, v katerem se otrok počuti podprtega in motiviranega, tako pri rekreativnem kot tekmovalnem športu.

Pozitiven pristop - otrok se bo tudi kasneje ukvarjal s športom, če ga bo vzljubil v otroštvu

Nekaj gesel, ki nas bodo okrepila v podpori otroku pri ukvarjanju s športom, ter pri spodbujanju k iskanju ravnovesja med šolskimi obveznostmi in športnim udejstvovanjem. Katero vam je najbližje?

"Šport ne izboljša le fizičnega zdravja, ampak spodbuja tudi kognitivne funkcije, kot so pozornost, spomin in sposobnost reševanja problemov, kar neposredno vpliva na učni uspeh." — Dr. John Ratey, profesor psihiatrije na Harvardski medicinski šoli,  Ratey, J. J. (2008). Spark: The Revolutionary New Science of Exercise and the Brain. Little, Brown and Company

Šport kot šola življenja

Šport ni le način za ohranjanje telesne pripravljenosti, ampak tudi odlična šola življenja. S športom otroci razvijejo pomembne življenjske veščine, kot so vztrajnost, timsko delo, odločnost in sposobnost sprejemanja izzivov. Ko se otrok ukvarja s športom, se uči, kako premagovati težave in kako biti discipliniran – veščine, ki so enako pomembne tudi v šoli in kasneje v poklicnem življenju. Kot starši lahko otroka spodbujamo, da vidi šport kot priložnost za rast, ne le kot obveznost. Ne pozabimo večkrat poudariti, da je vsak majhen napredek pomemben in da je vztrajnost tista, ki ga bo pripeljala do uspeha. Naj otrok ve, da smo ponosni nanj, ne glede na rezultate, saj je že sama pripravljenost na izzive zmaga.

Zdravje in dobro počutje

Aktivno ukvarjanje s športom ima številne koristi za fizično in duševno zdravje. Šport pomaga otrokom ohranjati zdravo telo, krepi njihovo imunski sistem in zmanjšuje tveganje za različne bolezni. Poleg tega šport pozitivno vpliva tudi na duševno zdravje – zmanjšuje stres, izboljšuje počutje in krepi samozavest. Kot starši lahko otroka spodbujamo, da vidi šport kot način, kako skrbeti zase in kako biti boljši v vsakem pogledu. Razložimo mu, zakaj je redna telesna aktivnost pomembna za dobro počutje, ter kako bo s športom postal močnejši in srečnejši. Naj otrok ve, da je vsak korak, ki ga naredi na igrišču, korak k boljšemu sebi.

Socialne veščine in prijateljstvo

Šport je odlična priložnost za razvijanje socialnih veščin in gradnjo trajnih prijateljstev. Prek športa otroci spoznajo vrednost timskega dela, učijo se komunicirati, sodelovati in spoštovati druge. Kot starši lahko otroka spodbujamo, da vidi šport kot priložnost za druženje in gradnjo odnosov. Poudarimo, da ni pomembno le zmagovati, ampak tudi uživati v družbi in se učiti od drugih. Naj otrok ve, da je vsaka tekma ali trening priložnost za nove izkušnje in prijateljstvo. S tem mu lahko pomagmoe razviti pozitiven odnos do športa in do življenja nasploh.

Ravnovesje med športom in šolo 

Šport in šola nista v nasprotju, ampak se lahko dopolnjujeta. Aktivno ukvarjanje s športom lahko otroku pomaga razviti občutek za čas in organizacijo, ki sta pomembna in koristna tudi pri učenju. Kot starši lahko otroka spodbujamo, da najde ravnovesje med športom in šolo. Povejmo otroku, da je šport odličen način za sprostitev in osvežitev uma, kar lahko pozitivno vpliva tudi na šolski uspeh. Naj otrok ve, da je pomembno, da uživa v obeh dejavnostih in da sta lahko šport in šola hkrati del poti do uspeha. 

"Šport me je naučil discipline in organizacije, kar mi je pomagalo tudi pri učenju. Če želiš biti uspešen v športu, moraš znati razporediti čas tako za treninge kot za šolo. To ravnovesje je ključno za dolgoročni uspeh." — Peter Prevc, slovenski smučarski skakalec in eden najuspešnejših pportnikov v zgodovini tega športa, v intervjuju za časopis Delo, 2016 

Naj nam šport služi kot vir navdiha

Šport je lahko močan vir navdiha in motivacije. Že v Sloveniji imamo ogromno zelo uspešnih športnikov, ki so otrokom lahko za zgled.

Prek športa otroci spoznajo, da je vsak cilj dosegljiv s trdim delom in vztrajnostjo. Kot starši lahko otroka spodbujamo, da vidi šport kot priložnost za izpolnjevanje sanj in doseganje osebnih ciljev. Vsak športnik bil nekoč začetnik. 

S takšno spodbudo razvijamo pozitiven odnos do izzivov in do življenja nasploh. 

• *Jago, R., Baranowski, T., Baranowski, J. C., Thompson, D., & Greaves, K. A. (2005). The role of parents in children's physical activity and sport. Pediatric Exercise Science, 17(1), 19–33. https://doi.org/10.1123/pes.17.1.19
• **Fredricks, J. A., & Eccles, J. S. (2004). Parental influences on youth involvement in sports. In M. R. Weiss (Ed.), Developmental sport and exercise psychology: A lifespan perspective (pp. 145–164). Morgantown, WV: Fitness Information Technology.
• ***Ornelas, I. J., Perreira, K. M., & Ayala, G. X. (2007). Parental influences on adolescent physical activity: A longitudinal study. International Journal of Behavioral Nutrition and Physical Activity, 4(1), 3. https://doi.org/10.1186/1479-5868-4-3