Branje je nepogrešljiva veščina, ki ne le razvija otrokov jezik in domišljijo, temveč tudi odpira vrata v svet znanja. Za starše je izjemno pomembno, da spodbujamo bralne navade pri svojih otrocih že od zgodnjega otroštva, le tako bomo namreč lahko postavili trdne temelje za uspešno šolsko pot in razvoj svojih malčkov. Pozitiven odnos do branja in razvijanje navade rednega branja se začne že zelo zgodaj, a je rutino vsakodnevnega branja možno vzpostaviti tudi kasneje. 

Pomen branja

Branje ni le način pridobivanja informacij, ampak tudi odličen način sprostitve in razvedrila. Z branjem krepimo besedni zaklad, razvijamo domišljijo in kritično razmišljanje. Starši imamo pri spodbujanju branja pri svojih otrocih ključno vlogo. Otroci, ki so bralci, pa zrastejo v razgledane, izobražene in vedoželjne odrasle.

Bralec živi tisoč življenj, preden umre. Človek, ki nikoli ne bere, živi le eno." - George R. R. Martin, ameriški pisatelj

Enostavni nasveti za spodbujanje branja pri otrocih

Kako pripraviti otroka do vsakodnevnega branja? Kako vzpostaviti okoliščine in odnos, s katerimi bo otrok rad posegel po knjigi?

Vzpostavimo bralno okolje. Ustvarimo prijeten kotiček za branje v otrokovem domu. Naj bo opremljen z udobnim stolom ali blazinami ter knjižno polico, polno raznolikih knjig. Otrok naj si vsebine izbira sam, izbira bo gotovo raznolika tudi glede na njegovo trenutno razpoloženje.

Bodimo zgled. Otroci pogosto posnemajo svoje starše, skoraj v vsem, zato si vzemimo čas za branje. Lahko si izberemo čas, ko vsi skupaj beremo, vsak svojo knjigo. S tem preprosto pokažemo svojo ljubezen do branja in gojimo kulturo branja.

Branje kot družinska dejavnost. Berimo skupaj z otrokom. To bo okrepilo vezi med nami in hkrati spodbudilo otroka k branju. Berimo zanimive knjige, ki so primerne za otrokovo starost.

• Branje lahko spodbujamo tudi preko igre, npr. z nalogami LoveMyBrain BRANJE, PISANJE, IZRAŽANJE.

Pohvalimo in spodbujajmo. Pohvalimo svojega otroka za njegov trud pri branju. Spodbujamo ga k branju s pripovedovanjem, kako zanimivo je knjigo prebrati do konca. Potrudimo se in tudi sami preberimo knjigo, ki jo bere, nato se o njej pogovarjajmo, izmišljujmo si alternativne razplete. Spodbudimo otroka, da pove, kaj mu je bilo všeč v zgodbi, kaj se je naučil in kako se počuti. To spodbuja razumevanje prebranega.

• Otrok bo svoj napredek lažje opazoval preko gradiva LoveMyBrain 1000 NAJPOGOSTEJŠIH BESED, saj bo hitro videl, kako z vajo vztrajno napreduje.

Obiščimo knjižnico. V Sloveniji knjižnic res ne manjka, skoraj vsakdo jo ima na dosegu roke, članarina je za otroke brezplačna. Redni obiski knjižnice so odličen način, da otrok odkrije raznolikost knjig in odkrije tiste, ki ga najbolj zanimajo.

Nagrajevanje. Uporabimo pozitivno okrepitev. Ob koncu tedna ali po branju določene količine strani, se lahko dogovorimo za nagrado, ki bo spodbudila otroka k rednemu branju. Pri nagradah bodimo ustvarjalni. Nagrada je lahko tudi naš čas z otrokom, sprehod.

• Za beleženje količine branja bo v pomoč LoveMyBrain DNEVNIK BRANJA.

Raznolikost knjig. Zagotovimo raznolikost knjig, ki jih naš otrok bere. Otroci se lahko zaljubijo v znanstveno fantastiko, avanturistične zgodbe, biografije ali karkoli drugega. Pomembno je, da jim omogočimo, da odkrijejo svoj bralni okus. Pot odkrivanja je lahko tudi daljša, dajmo jim čas. 

• Nekatere otroke bolj zanimajo zgodbice, druge spet stvarna literatura, zanimivosti. Ponudite jim raznolika besedila, npr.: LoveMyBrain VESELO V SVET DOMIŠLJIJE ali LoveMyBrain SKOK V ČUDOVITI SVET ZNANJA, naj sami povedo, kaj jih bolj pritegne.

Ter nekaj manj običajnih prijemov za vzpodbujanje branja...

Na klasične nasvete, kako vzpodbuditi branje, naletimo pogosteje. H katerim trikom, ki jih niti otrok ne prilakuje, pa se še lahko zatečemo, da bi otrok pokazal več zanimanja za branje?

1. Knjige namesto igrač. Doma razporedimo knjige tudi na mesta, kjer jih otrok ne pričakuje, na primer v kopalnico, kuhinjo ali celo v košaro z igračami. Otrok bo naletel na knjigo med igro ali drugimi dejavnostmi, kar ga bo spodbudilo, da jo vzame v roke, prelista in morda prebere nekaj strani.
2. Branje na glas z zvoki in igro. Branje na glas je lahko zelo zabavno, če vključujemo različne zvoke, izraze obraza in celo igro vlog. Otroka spodbudimo, da sodeluje in oponaša zvoke ali igra like iz knjige. Tako postane branje dinamična in zabavna dejavnost, branje pa na dolgi rok postane otroku bolj privlačno.
3. Knjižni zakladi. Skrijmo knjige po hiši in otroku pripravimo lov na zaklad. Na različnih mestih postavimo namige, ki ga bodo vodili do skritih knjig. To bo branje spremenilo v vznemirljivo pustolovščino. Če se mora otrok toliko potruditi, da knjigo odkrije, jo bo tudi raje prebral
4. Branje v posebnih kotičkih. Ustvarimo posebne bralne kotičke, ne le v otrokovi sobi, na udobnem fotelju. Branje “razširimo” na vrt, če je ta na voljo. Uporabimo načine, ki bodo otroka pritegnili: bralni šotor, viseča mreža, bralni stolček ob oknu ali celo bralna postelja s prijetnimi odejami in blazinami. Vse to je lahko notri ali zunaj. Bralni šotor lahko nadomesti velika kartonasta škatla, v katero se otrok skrije. Naj se zabavna pustolovščina začne!
5. Knjige z ugankami in dejavnostmi. Izberimo knjige, ki vključujejo uganke, interaktivne dejavnosti ali skrivnosti, ki jih mora otrok rešiti. Takšne knjige bodo otroka dodatno spodbudile k aktivnemu sodelovanju in branju.
6. Digitalne zgodbe in avdio knjige. Strah pred uporabo sodobne tehnologije pri branju je odveč. Vedno bo poudila raznolikost in drugačen pristop k branju. Poiščimo digitalne zgodbe ali avdio knjige, ki so interaktivne in vključujejo glasbo, zvoke ter animacije. To je še posebej učinkovito za otroke, ki imajo radi tehnologijo in elektronske naprave. 

Spodbudimo kreativnost in igro, preko katerih lahko povežemo branje z vsakodnevnimi dejavnostmi. Tako bo otrok bral raje in več. 

Soba brez knjig je kot telo brez duše. - Cicero

Knjiga kot orožje? 

Oscar Wilde je nekoč dejal: "Knjiga mora biti kot orožje - v rokah otroka. To je orožje, ki nas osvobaja in dviga." Branje ima moč, da otroke osvobodi, razširi njihovo obzorje ter jih obogati s spoznanji in modrostjo.

Primerjava med otrokom, ki redno vsakodnevno bere, in otrokom, ki ne bere, ali bere zelo malo

Redno vsakodnevno branje ima številne prednosti za otroka, tako na kratki kot na dolgi rok. Prednosti se razlikujejo tudi glede na starost otroka in vplivajo na različna področja njegovega življenja, vključno z intelektualnim, čustvenim in socialnim razvojem.

Predstavljajmo si odraslega, ki je kot otrok vsakodnevno bral, in odraslega, ki po knjigi ni nikoli posegel, razen takrat, ko je bilo res “nujno”. Pozitivne posledice rednega branja se seštevajo in množijo.

• V predšolskem obdobju otroci, ki berejo vsakodnevno, razvijejo boljše jezikovne in komunikacijske sposobnosti. Redno branje jim pomaga pri bogatenju besednega zaklada, razumevanju slovničnih struktur in razvoju fonološkega zavedanja. Otroci, ki berejo (ali jim v predšolskem obdobju beremo starši!), imajo večjo sposobnost razumevanja zgodb in konceptov, kar prispeva k boljšemu izražanju misli in čustev. Poleg tega redno branje spodbuja koncentracijo in pozornost, kar je ključnega pomena za uspeh v šoli in nadaljnjem življenju.
• V osnovnošolskem obdobju redno branje krepi otrokovo sposobnost kritičnega mišljenja in analiziranja. Otroci, ki berejo, so boljši pri reševanju problemov in so bolj ustvarjalni. Knjige jih izpostavljajo različnim situacijam, kulturam in perspektivam, kar jim pomaga razvijati empatijo in razumevanje do drugih ljudi. Poleg tega branje krepi spomin in spodbuja razvoj možganskih povezav (povezav med nevroni), kar vse pozitivno vpliva na vseživljenjsko učenje na dolgi rok.
• V obdobju mladostništva redno branje prispeva k izboljšanju učnih dosežkov. Mladostniki, ki berejo, dosegajo boljše rezultate na testih bralne pismenosti, imajo večjo sposobnost koncentracije in boljše delovne navade. Branje jih tudi pripravlja na izzive, s katerimi se bodo soočali v odraslosti, saj jim nudi priložnosti za razmislek o kompleksnih vprašanjih. Poleg tega redno branje zmanjšuje stres in spodbuja duševno zdravje, kar je še posebej pomembno v obdobju mladostniških nihanj razpoloženja in pritiska vrstnikov.
• V odraslosti imajo posamezniki, ki so v otroštvu redno brali, večje možnosti za uspeh v poklicnem življenju. Razvili so boljše komunikacijske spretnosti, so bolj samozavestni in učinkoviti pri iskanju informacij ter reševanju težav. Razvijejo trajno ljubezen do učenja, kar jih motivira za stalno izpopolnjevanje in prilagajanje spremembam. Prav tako imajo bogatejše socialno življenje, saj so bolj empatični in razumevajoči do drugih ljudi.

Na splošno imajo otroci, ki redno berejo, večje možnosti za uspeh in zadovoljstvo v življenju v primerjavi s tistimi, ki berejo redko ali sploh ne. Branje ni le vir znanja, ampak tudi način za razvoj osebnosti, izboljšanje duševnega zdravja in pridobivanje veščin, ki so ključne za uspeh v vseh življenjskih obdobjih, zato njegovih pozitivnih učinkov nikoli ne podcenjujmo.