Če misliš, da je branje knjig dolgočasno, jih bereš narobe. – neznani avtor

Neprecenljivo

Vsakodnevno branje otrokom je kot naložba v njihovo prihodnost. Kot starši imamo moč, da oblikujemo svet, ki ga bodo naši otroci nasledili. Z vsako prebrano knjigo odpiramo vrata k novim možnostim, znanju in domišljiji. Ne dovolimo, da nas odvrnejo vsakodnevne obveznosti; vsak trenutek, ki ga preživimo z otrokom ob knjigah, je korak bližje k njihovi uspešni prihodnosti.

Knjižnica!!!

Redni obiski knjižnice so odličen način, da otroka navdušimo nad knjigami. Vzemimo si čas za knjižnico, določimo lahko dan v tednu, ko jo obiščemo. Otroku dajmo v knjižnici svobodo, da si sam izbere knjige, ki ga zanimajo. Interes za branje bo pri otroku večji, če bo tudi starše videl brati.

Obisk knjižnice je vedno čudovita priložnost, da otrokom predstavimo svet knjig in spodbujamo ljubezen do branja. Knjižnice predstavljajo bogat vir znanja, pa tudi domišljije, kar lahko obogati otrokovo življenje na številne načine. 

Zlata pravila branja v povezavi z obiskom knjižnice

Raziščimo skupaj

Ko obiščemo knjižnico, si vzemimo si čas, naj se nam takrat ne mudi. Slovenija je s knjižnicami dobro pokrita. Otroci pogosto uživajo v raziskovanju in iskanju knjig, ki jih zanimajo. Pustimo jim, da se sami odločijo, katere knjige bodo prebrali. To spodbuja občutek lastništva in radovednosti, kar povečuje verjetnost, da bodo z veseljem brali doma. Ko izčrpamo najbližjo knjižnico, se odpravimo v sosednji kraj. Tam bodo gotovo drugačne knjige, drugačno vzdušje, ter morda tudi kakšen “oddelek” več, morda s tematikami, ki otroka posebej zanimajo. 

Vprašajmo knjižničarko

Knjižničarji so strokovnjaki za knjige, ki so primerne za določeno starost in interese, vedno radi pomagajo z nasvetom in bodo pogosto predlagali kaj, po čemer sami ne bi posegli. Ne oklevajmo in jih vprašajmo, kaj priporočajo. Starši jim povejmo, kaj otrok  rad bere, ali pa naj se s knjižničarko pogovori kar otrok sam; dobili bomo zanimive predloge, ki jih je vredno raziskati. 

Dejavnosti v knjižnici

Večina knjižnic ponuja različne dejavnosti za otroke, kot so zgodbe ob jutranjem čaju, ustvarjalne delavnice, ob večerih ali med počitnicami, ure pravljic, ali posebni dogodki z avtorji. Udeležba na teh dejavnostih je odličen način, da otroci postanejo bolj vključeni v svet knjig in razvijejo ljubezen do branja. 

Bralni seznam

Po obisku knjižnice lahko z otroki ustvarimo seznam knjig, ki jih želmo prebrati doma. To je lahko preprost seznam z naslovi knjig, ki so jih izbrali v knjižnici. Organiziramo lahko tudi "bralski izziv", kjer otroci obljubijo, da bodo prebrali določeno število knjig v določenem času. To bo dodatno motiviralo otroke, da berejo več.

Otroka spodbudite, da med šolskim letom obišče tudi šolsko knjižnico. Tudi te so polne odličnih knjig. 

Za ideje, kaj uvrstiti na bralni seznam, si pomagajmo tudi z Buklo: https://www.bukla.si/knjigarna/otrosko-in-mladinsko/.  

Diamantno pravilo, ki bi ga morali poznati vsi starši

Če otrok med branjem kaj sprašuje, prekinite branje in mu odgovorite na vprašanja. Na ta način se spodbudi otrokova vedoželjnost (in je ne zatremo), spodbudimo pa tudi kritično mišljenje.

Učenje branja se ne začne z vstopom v šolo. Ljubezen do pisane besede se začne razvijati veliko prej. Kako zgraditi trdne temelje za branje že v predšolskem obdobju?

Učenje branja je kompleksen proces, ki se začne veliko pred vstopom v šolo. Temelj za uspešno branje se gradi v zgodnjem otroštvu, ko otroci razvijajo osnovne jezikovne in kognitivne veščine, ki so ključne za kasnejše bralne sposobnosti. Tudi tukaj imamo starši odločilno vlogo in veliko manevrskega prostora. 

Spodbujanje govora in komunikacije

Od najzgodnejših dni je pomembno spodbujati govor in komunikacijo. Poglobljeni pogovori z otrokom, tudi če še ne zna govoriti, prispevajo k razvoju jezikovnih veščin. Berite otroku naglas, govorite z njim o vsakodnevnih dejavnostih, postavljajte vprašanja in se odzivajte na njegove poskuse komunikacije. To spodbuja razvoj besednega zaklada in razumevanje jezika. Otrok mora jezik slišati čim večkrat in v čim bolj različnih okoliščinah, da bi ga lažje osvojil.

Branje slikanic in zgodb

Branje slikanic in zgodb je ena najpomembnejših dejavnosti, ki jo lahko vključite v otrokovo življenje. Slikanice ponujajo bogat jezikovni svet, ki otroku pomaga razumeti strukturo zgodb, ritme jezika in osnovne pojme. Redno branje spodbuja otroka k povezovanju slik z besedami, kar je ključnega pomena za kasnejše dešifriranje besed. Poskusite vključiti različne vrste knjig, ki ustrezajo otrokovi starosti in zanimanjem.

Razvijanje fonološkega zavedanja

Fonološko zavedanje, sposobnost prepoznavanja in manipuliranja z zvoki v jeziku, je ključna za učenje branja. S preprostimi igrami, kot so rimanje, iskanje začetnih zvokov v besedah ali segmentacija besed na zloge, lahko otroku pomagate razviti te veščine. Na primer, igrajte se igro "najdi besedo, ki se rima z...," ali mu pomagajte razdeliti besede na zloge med branjem.

Spodbujanje radovednosti in vedoželjnosti

Radovednost in želja po raziskovanju sta pomembna za razvoj bralnih veščin. Spodbujajte otroka, da postavlja vprašanja in išče odgovore v knjigah ali drugih virih. Uporabljajte enciklopedije, časopise ali izobraževalne igre, ki spodbujajo radovednost in raziskovanje. To ne le krepi otrokovo ljubezen do učenja, ampak tudi izboljšuje njegovo sposobnost iskanja informacij.

Razvijanje ročnih spretnosti

Fina motorika, ki vključuje spretnosti, kot so risanje, barvanje in ustvarjanje z rokami, ima pomembno vlogo pri učenju pisanja in branja. Aktivnosti, kot so uporaba barvic, modeliranje s plastelinom ali sestavljanje sestavljank, pomagajo razviti koordinacijo oči in rok ter natančnost, kar je koristno pri učenju pisanja črk in besed. Med gradivi LoveMyBrain si pri tem lahko pomagate z LoveMyBrain KOORDINACIJA OKO - ROKA, ali pa LoveMyBrain LEVA ROKA, DESNA ROKA, ter tudi LoveMyBrain MOJ BALON in LoveMyBrain ŠKARJICE, ŠKARJICE.

Ustvarjanje pozitivnega odnosa do učenja in branja

Začetek branja in pisanja mora biti pozitiven in prijeten proces. Ustvarite okolje, kjer so knjige cenjene in branje povezano z zabavo in raziskovanjem. Pohvalite otrokov trud in dosežke, tudi če so majhni. Spodbujajte radost ob odkrivanju novih knjig in zgodbe ter sodelujte v bralnih dejavnostih kot družina.

Zgodnje vključevanje knjig v otrokov vsakdan dokazano pomaga pri razvoju bralnih veščin

Raziskava, ki jo je izvedla National Early Literacy Panel (NELP)*, je pokazala, da so otroci, ki so bili zgodaj izpostavljeni knjigam in branju, dosegli boljše rezultate na področju jezikovnega razvoja, pisanja in branja. Branje v zgodnjem otroštvu je bilo povezano s kasnejšim uspehom v šoli, predvsem na področju bralne in jezikovne pismenosti.

Raziskava Ameriške pediatrične akademije (AAP)** navaja, da branje na glas otrokom od zgodnjega otroštva dalje pozitivno vpliva na razvoj možganov, jezikovne spretnosti, socialno-čustveni razvoj in pripravo na šolo. Otroci, ki jim starši redno berejo, imajo bolj razvite jezikovne sposobnosti in večji besedni zaklad.

Študija, ki jo je izvedla organizacija Reach Out and Read***, je pokazala, da otroci, katerih starši jim redno berejo in jih vključujejo v bralne dejavnosti, razvijejo bolj pozitiven odnos do knjig in branja. Ugotovljeno je bilo tudi, da ti otroci v povprečju preberejo več knjig in kažejo večjo motivacijo za branje v primerjavi z vrstniki.

Veliko je torej v rokah staršev

Gradnja temeljev za učenje branja pred vstopom v šolo vključuje celosten pristop k razvoju jezikovnih veščin, fonološkega zavedanja, radovednosti in motorike. Z aktivnim vključevanjem v otrokovo bralno izkušnjo že v zgodnjem otroštvu lahko postavite močan temelj za uspešno učenje branja, ko otrok vstopi v šolo. Redno branje, spodbujanje raziskovanja in ustvarjanje pozitivnega odnosa do učenja so ključni koraki v tem procesu.

Vzpostavitev bralnih ritualov

Vzpostavitev rituala rednega branja doma je lahko enostavna, če to postane prijeten del dnevne rutine. Eden od načinov za vzpostavitev takšnega rituala je, da določite poseben čas za branje, na primer pred spanjem. Ta večerni ritual lahko vključuje skupno izbiro knjige, branje na glas in pogovor o zgodbi. Pomembno je, da otroku omogočite, da se aktivno vključuje v branje - naj izbere knjige, ki ga zanimajo, naj postavlja vprašanja ali pripoveduje svoje vtise o prebranem.

Drug ritual, ki lahko spodbudi redno branje, je družinsko branje ob vikendih. Lahko določite določen čas, ko vsi družinski člani berejo skupaj. To ne le spodbuja branje, ampak tudi krepi družinske vezi in ustvarja pozitivno vzdušje okoli knjig.

Ne pozabimo na obisk knjižnice in intenzivnega dela na tem, da otrok vzljubi branje. Obisk knjižnice je lahko zelo pozitivna izkušnja, ki ne le spodbuja ljubezen do branja, ampak tudi pomaga pri razvoju otrokove ustvarjalnosti, kritičnega razmišljanja in intelektualne radovednosti.

In še: začnimo zgodaj. Ljubezen do branja se vzpostavlja skozi vse predšolsko obdobje in se nadaljuje v času šolanja.

*National Early Literacy Panel (NELP), National Institute for Literacy (NIFL), National Early Literacy Panel Report, 2008; https://lincs.ed.gov/publications/pdf/NELPReport09.pdf 

**Ameriška pediatrična akademija (AAP), Reading Aloud - The American Academy of Pediatrics, https://www.aap.org/en/patient-care/early-childhood/early-childhood-health-and-development/early-literacy/ 

***Reach Out and Read, Research and Studies, The evidence, Reach Out and Read, https://reachoutandread.org/why-we-matter/the-evidence/