Fonološko zavedanje je sposobnost prepoznavanja in manipulacije zvokov v besedah. Razvija se postopoma in predstavlja osnovo za kasnejše učenje branja in pisanja. 

Razvoj fonološkega zavedanja poteka skozi igro, preko poslušanja pesmic, z reševanjem ugank, preko iger z zvoki, branjem berila itd. Spodbujanje teh sposobnosti je pomembno predvsem pred začetkom šolanja, saj močno vpliva na uspešnost pri učenju branja in pisnega izražanja. Starši in vzgojitelji lahko igre in dejavnosti prilagodimo otrokovemu razvoju in spodbujamo razvoj fonološkega zavedanja v vsakdanjem življenju.  

Stopnje razvoja fonološkega zavedanja

1. Otrok najprej razvija zmožnost prepoznavanja posameznih glasov v govoru. Na primer, prepozna, da beseda "mama" vsebuje dva glasova: /m/ in /a/ .
2. Ločevanje besed na posamezne zloge. V tej fazi otrok prepozna, da ima beseda "mačka" dva zloga: "ma-čka".
3. Razumevanje in prepoznavanje rim v besedah. Otrok, na primer, opazi, da se besedi "mama" in "rama" rimata.
4. Naslednja stopnja je razčlenjevanje besed na posamezne glasove ali foneme, na primer, v besedi "koš" prepozna otrok tri foneme: /k/, /o/ in /š/.
5. Nato se otrok nauči manipulirati z glasovi v besedah. To vključuje izpuščanje glasov, dodajanje novih glasov, premeščanje glasov itd. Primer: besedo "maj" otrok spremeni v besedo "čaj" z zamenjavo prvega glasu, in obakrat razume pomen besede.
6. Težava, s katero se srečuje kar nekaj šolarjev, se praviloma odpravi v naslednji fazi razvoja fonološkega zavedanja. Otrok razvije sposobnost prepoznavanja začetnih in končnih glasov v besedah. Denimo, prepozna, da se besedi "mama" in "mucek" začneta z istim glasom, končata pa z različnima.
7. Končno sledi še razumevanje zaporedja zvokov. Otrok se nauči razumeti, da so besede sestavljene iz zaporedja glasov, in da se s spremembo zaporedja glasov lahko spremeni tudi pomen besede.

Pri začetkih učenja branja bodo zato v veliko pomoč gradiva, ki spodbujajo branje: LoveMyBrain AVTOMATIZACIJA PREPOZNAVANJA ČRK, LoveMyBrain VEZANJE GLASOV, LoveMyBrain ZLOGI, LoveMyBrain BRANJE PO ZLOGIH, LoveMyBrain SLIKOPISI, LoveMyBrain 1000 NAJPOGOSTEJŠIH BESED ter LoveMyBrain POIŠČI PAR.

 Sončni vzhod prebuja naravo, branje knjig razsvetljuje glavo. – Mongolski pregovor

Še nekaj besed o fonološkem zavedanju

Fonološko zavedanje je neposredno povezano z učenjem branja in pisanja. Ko otroci razumejo, da so besede sestavljene iz posameznih glasov, lažje prepoznajo te glasove v pisni obliki (črke) in jih združijo v besede. Otroci, ki dobro razvijejo fonološko zavedanje, imajo običajno manj težav pri učenju branja, saj lažje povezujejo zvočne vzorce z napisano obliko besed.

Brez ustreznega fonološkega zavedanja se lahko otroci soočajo s težavami pri učenju branja in pisanja, saj ne razumejo osnovne strukture jezika. Gre za ključni del razvoja bralnih veščin pri otrocih. Zato je spodbujanje fonološkega zavedanja že v predšolskem obdobju bistvenega pomena za razvoj uspešnih bralnih veščin. Otrok mora najprej razumeti, da je govor sestavljen iz zvokov, ki jih je mogoče združevati v besede, šele nato pa bo znal (ko bo starejši) te besede prepoznati in zapisati.

Fonemsko zavedanje je specifičen del fonološkega zavedanja, osredotočen na najnovejšo enoto zvoka v jeziku – foneme. Medtem ko fonološko zavedanje zajema širšo paleto glasovnih enot (kot so zlogi, rime in začetni in končni glasovi), fonemsko zavedanje posebej obravnava foneme, ki so ključni za razumevanje in razvoj bralnih in pisalnih veščin. Obe zavedanji sta pomembni za učenje branja.

Fonološko zavedanje pomaga pri prepoznavanju osnovnih enot jezika in njihovem razumevanju. Pripravlja otroke na osnovne koncepte branja, kot so povezovanje besed in zvokov, ter prepoznavanje vzorcev v jeziku.

Fonemsko zavedanje je ključnega pomena za razvoj natančnih bralnih veščin, saj otrokom omogoča razumevanje, kako posamezni zvoki vplivajo na tvorbo besed. Povečuje sposobnost dešifriranja besed in njihovih pomenov ter izboljšuje sposobnost dekodiranja in kodiranja besed.

Fonemi so najmanjše enote zvoka, ki lahko spremenijo pomen besede. Na primer:

• Prepoznavanje fonemov: Sposobnost prepoznavanja posameznih fonemov v besedah, npr. prepoznavanje fonemov /p/ in /l/ v besedah "pes" in "les".
• Manipulacija s fonemi: Spreminjanje ali premikanje posameznih fonemov v besedah, da ustvarimo nove besede, npr. če v besedi "kos" zamenjamo fonem /k/ z /b/, dobimo besedo "bos".
• Segmentacija fonemov: Razdeljevanje besed na posamezne foneme, npr. razdelitev besede "mleko" na foneme /m/, /l/, /e/, /k/, /o/.
• Sinteza fonemov: Združevanje posameznih fonemov v besede, npr. združevanje fonemov /m/, /i/, /z/, /a/ v besedo "miza".

Oba tipa zavedanja sta ključna za uspešno učenje branja in pisanja, vendar se fonemsko zavedanje pogosto šteje za bolj specifično in napredno stopnjo fonološkega zavedanja.

Raziskave o zgodnjem razvoju fonološkega zavedanja

Kaj je fonološko zavedanje? Otrok ga razvija, še preden se nauči brati. To pomeni, da začne prepoznavati zvoke v besedah, da začne med temi zvoki razlikovati, razume rime, ter lahko postopno tudi ločuje besede na posamezne zloge in zvoke. V vsakodnevne aktivnosti vključite igre, ki spodbujajo fonološko zavedanje.

Raziskave potrjujejo, da lahko z zgodnjim aktivnim spodbujanjem prepoznavanja glasov, pomagamo otroku, da kasneje lažje osvoji branje.

Študija Longitudinalno spremljanje razvoja fonološkega zavedanja pri predšolskih otrocih* je pokazala, da se razvoj fonološkega zavedanja pri otrocih začne že v zgodnjem otroštvu in se postopoma razvija skozi čas. Preučevali so več dimenzij fonološkega zavedanja, kot so prepoznavanje in ločevanje zlogov ter fonemov, razumevanje rime, manipulacija z glasovi itd.. Rezultati so pokazali, da se te sposobnosti običajno razvijajo postopoma, pri čemer so otroci sposobni bolj kompleksnih nalog fonološkega zavedanja, ko se bližajo starosti vstopa v šolo.

Druga študija o vplivu učenja branja na razvoj fonološkega zavedanja** pri otrocih je prinesla spoznanja o tem, da ima sistematično učenje branja pozitiven vpliv na razvoj fonološkega zavedanja. Otroci, ki so bili izpostavljeni kvalitetnemu in strukturiranemu branju, so pokazali večji napredek pri prepoznavanju in manipulaciji z glasovi v besedah ter pri drugih nalogah fonološkega zavedanja v primerjavi z otroki, ki so bili manj sistematično izpostavljeni branju v zgodnjem otroštvu.

 *Furnes, B., Samuelsson, S. (2011). Phonological awareness and rapid automatized naming predicting early development in reading and spelling: Results from a cross-linguistic longitudinal study, Learning and Individual Differences, Letn. 21/1.

 ** Blachman, B. A. (2013). Phonological awareness: Implications for prereading and early reading instruction. Phonological processes in literacy. (s. 29-36). Routledge.