Možgani so kompleksen organ, ki se lahko prilagaja in razvija skozi vse življenje. Najbolj intenziven razvoj pa poteka v zgodnjem otroštvu. Če ne uporabljamo svojih možganov v intelektualno zahtevnih dejavnostih in ne stimuliramo svojih kognitivnih sposobnosti, se lahko nekatere veščine in sposobnosti zmanjšajo ali postanejo manj izrazite. Igranje igric ni ustrezna spodbuda za možgane, če v svoj vsakdan vključimo intelektualno zahtevne dejavnosti, pa se delovanje izboljša, saj je zmožnost učenja in prilagajanja možganov zelo visoka. 

Naši možgani 

Možgani odraslega človeka tehtajo približno 1,4 kilograma in predstavljajo približno 2% telesne teže. Sestavljeni so iz približno 86 milijard nevronov, ki so povezani s trilijoni sinaps.Nevroni lahko prenašajo signale s hitrostjo do 120 metrov na sekundo. Za svoje delovanje porabijo kar 20% celotne telesne energije, čeprav predstavljajo le majhen delež telesne mase. Možgani so zelo prilagodljivi in lahko spreminjajo svojo strukturo in funkcije kot odziv na izkušnje, kar imenujemo nevroplastičnost. Uporabljajo kemične snovi, imenovane nevrotransmiterji, za prenos signalov med nevroni, in imajo skoraj neomejeno kapaciteto za shranjevanje informacij. 

Možgani se začnejo razvijati že zgodaj v nosečnosti. Že tri tedne po spočetju se začne oblikovati nevralna cev, iz katere se bodo razvili možgani in hrbtenjača. V prvih mesecih nosečnosti se nevroni zelo hitro delijo. Vsako minuto se tvori približno 250.000 nevronov nato pa se v prvih letih življenja otroka v možganih ustvari ogromno število sinaps. Pri dveh letih imajo otrokovi možgani približno 1000 bilijonov sinaps, kar je veliko več kot jih ima odrasel človek.

Možgani se razvijajo skozi celo otroštvo in adolescenco. Čelni reženj, ki je odgovoren za funkcije, kot so načrtovanje, presojanje in nadzor impulzov, se popolnoma razvije šele v zgodnjih dvajsetih letih. V razvoju možganov obstajajo določena kritična obdobja, ko je izpostavljenost specifičnim dražljajem bistvena za normalen razvoj določenih funkcij, kot je na primer vid. Razvoj možganov je rezultat kompleksne interakcije med genetskimi dejavniki in izkušnjami iz okolja. Oboje ima pomembno vlogo pri oblikovanju strukture in funkcij možganov. Tudi zgodnje izkušnje, kot so ljubezen, stres, hrana in stimulacija, močno vplivajo na razvoj možganov. Pozitivne izkušnje lahko spodbujajo zdrav razvoj, medtem ko negativne izkušnje, kot so zanemarjanje in zloraba, lahko povzročijo trajne negativne posledice. 

Razvoj možganov - podrobneje 

Razvoj možganov od dojenčka do odraslosti je izjemno kompleksen in fascinanten proces. Vsega še vedno ne razumemo. Je pa nekaj znanih dejstev, ki nam lahko pomagajo rzumeti, kako pomemben je razvoj možganov od najnežnejših let naprej. 

Do dveh let starosti

- Možgani novorojenčka zavzemajo približno 25% velikosti možganov odraslega. Že do dveh mesecev starosti je značilno hitro nastajanje sinaps, še posebej v senzornih in motoričnih delih možganov. Takoj ob rojstvu so prisotni osnovni refleksi, kot so sesanje, prijemanje in korakanje.

- Od treh do 12 mesecev se število sinaps hitro povečuje, kar omogoča pridobivanje novih spretnosti. Intenzivno poteka razvoj motoričnih sposobnosti, kot so sedenje, plazenje in hojo, začenja se tudi razvoj osnovnih čustev in socialnih vezi, prepoznavanje obrazov in zvokov.

- Od enega do dveh let se pri malčku besednjak hitro povečuje in začenja se tvorba preprostih stavkov. Na področju socialnega razvoja se poveča socialna interakcija, kar vključuje tudi zanimanje za druge otroke in igro z njmi. V tem obdobju poteka pomemben razvoj osnovnih kognitivnih funkcij, kot so prepoznavanje predmetov in reševanje preprostih problemov. 

Od dveh do 12 let starosti

- Od tretjega do petega leta se nadaljuje učenje jezika, izboljšuje se slovnica, začenja se  tvorba kompleksnejših stavkov. V tem obdobju se razvijajo domišljijska igra, razumevanje simbolov in osnovnih konceptov, otrok pa postopno tudi bolje razume svoja čustva in prevzema nadzor nad njimi.

- Od šestega do osmega leta poteka razvoj osnovnih veščin branja, pisanja in računanja, izboljšujeta se pozornost in delovni spomin, krepijo se prijateljstva in sodelovanje z vrstniki.

- Do dvanajstega leta je otrok sposoben reševanja bolj zapletenih problemov, saj poteka tudi intenziven razvoj logičnega mišljenja. V tem času se okrepi samozavedanje in se razvija identiteta. Otrok postaja tudi vse samostojnejši pri vsakodnevnih opravilih. 

Od 13 do 20 let starosti

- V tem obdobju potekajo predvsem hormonske spremembe, ki vplivajo na razvoj možganov in telesa. Začne se intenziven razvoj čelnega režnja, odgovornega za načrtovanje, presojo in nadzor impulzov. Izrazito se poveča pomembnost vrstnikov in iskanje osebne identitete.

- V času srednje adolescence, od 16 do 18 leta starosti se abstratkno mišljenje in sposobnosti za kompleksno reševanje problemov razvijajo naprej in bolj poglobljeno. Še bolje začne otrok obvladovati in razumeti svoja čustva. Razvijejo se boljše sposobnosti za sprejemanje odločitev, čeprav je še vedno prisotna nagnjenost k tveganemu vedenju.

- Obdobje od 19-20 let imenujemo obdobje pozne adolescence, ko čelni reženj doseže polno zrelost, kar vodi v boljšo presojo in nadzor impulzov. Poveča se sposobnost prevzemanja odgovornosti in samostojnega življenja. Izpopolnjujejo se socialne veščine, poteka priprava na poklicno življenje. 

Naša možganska moč je neomejena, razen v tistem, kar verjamemo, da je mogoče. - Leonardo da Vinci

Za primerjavo

Zanimivi so podatki o razliki v teži in velikosti možganov pri novorojenčku, otroku, starem 2 leti, in pri 10-letnem otroku.

• Možgani novorojenčka tehtajo približno 350-400 gramov, kar predstavlja približno 25% velikosti odraslih možganov.
• Pri starosti 2 let možgani tehtajo približno 900-1000 gramov, kar predstavlja približno 80% velikosti odraslih možganov.
• Pri starosti 10 let možgani tehtajo približno 1250-1300 gramov, kar predstavlja približno 90-95% velikosti odraslih možganov.

Pri novorojenčku so možgani še vedno precej nezreli, a so pripravljeni na hiter razvoj in rast v prvih nekaj letih. Nato pri dveh letih starosti sinaptična gostota doseže svoj vrhunec, kar pomeni, da je število povezav med nevroni zelo visoka. Do desetega leta starosti možgani dosežejo skoraj svojo končno velikost, vendar se še naprej razvijajo v smislu funkcionalne specializacije in izboljšanja nevronskih povezav.

Razvoj možganov ni samo kvantitativen, ampak je zelo pomemben tudi njegov kvalitativni vidik. Sinapse se hitro tvorijo in nato preurejajo skozi procese, kot sta sinaptična plastičnost in redčenje, kar omogoča učinkovitejše nevronske povezave in boljšo funkcionalnost možganov. Število sinaps v možganih doseže vrhunec v zgodnjem otroštvu, okoli drugega leta starosti. To obdobje, znano kot "sinaptični vrhunec", je značilno zaradi izjemno hitrega razvoja sinaptičnih povezav med nevroni. Razlogi za to so povezani z procesom, imenovanim sinaptogeneza, kjer se novi sinaptični kontakti oblikujejo med nevroni. Po sinaptičnem vrhuncu se začne število sinaps zmanjševati iz dveh razlogov.

Prvi je redčenje sinaps, ki je naravni proces, kjer se število sinaptičnih povezav zmanjša z odstranjevanjem manj uporabnih ali nepotrebnih sinaps. Ta proces je ključen za oblikovanje bolj specializiranih in učinkovitih nevronskih omrežij.

Hkrati z redčenjem se možganske strukture tudi mielinizirajo, kar pomeni, da se izolacija aksonov (dolge izbokline nevronov) okrepi z mielinsko ovojnico. To pospešuje prevodnost živčnih signalov in pomaga pri bolj učinkoviti komunikaciji med nevroni, hkrati pa tudi zmanjšuje potrebo po tako velikem številu sinaptičnih povezav.

Tako se število sinaps po drugem letu starosti postopoma zmanjšuje, medtem ko se možganske funkcije in specializacija še naprej razvijajo. To zmanjšanje števila sinaps ni nekaj negativnega, temveč je del naravnega razvojnega procesa možganov, ki omogoča boljšo učinkovitost in prilagodljivost v zrelejših možganih.

Pomen spodbud za zdrav razvoj možganov

Spodbujanje možganov od najzgodnejšega otroštva je izjemno pomembno za zdrav razvoj in prihodnje uspehe otroka. Prvih nekaj let življenja je kritičnih za razvoj možganov, saj se v tem obdobju oblikujejo milijarde nevronov in trilijoni sinaps. Možgani so zelo plastični, kar pomeni, da se lahko hitro prilagajajo in odzivajo na okoljske dražljaje. Zgodnje izkušnje in interakcije imajo trajen vpliv na strukturo in funkcijo možganov.

Pozitivne izkušnje, kot so ljubezen, varnost, interaktivna igra in stimulativno okolje, spodbujajo zdrav razvoj možganov. Na primer, branje otrokom, pogovarjanje z njimi, petje in igranje spodbuja jezikovne sposobnosti, socialne veščine in kognitivni razvoj. Prav tako telesna aktivnost krepi motorične sposobnosti in koordinacijo.

Nasprotno pa lahko pomanjkanje stimulacije, zanemarjanje ali izpostavljenost stresu negativno vplivajo na razvoj možganov. Kronični stres in pomanjkanje ustrezne stimulacije lahko privedejo do razvojnih zamud in težav z učenjem, čustveno regulacijo in socialnimi veščinami.

Zato je ključnega pomena, da starši in učitelji ustvarimo podporno in bogato okolje za otroke že od zgodnjega otroštva. Z zagotavljanjem pozitivnih izkušenj in spodbud lahko prispevamo k optimalnemu razvoju možganov, kar otrokom omogoča, da dosežejo svoj polni potencial.

Možgani so najbolj zapletena stvar v vesolju. Raziskujemo jih z možgani, ki so najbolj zapletena stvar v vesolju. - Neil deGrasse Tyson, astrofizik iz ZDA