Dolgoročni spomin je sestavni del spominskega sistema, ki omogoča shranjevanje, vzdrževanje in priklic informacij za daljše časovno obdobje, od nekaj dni do več desetletij. Je kapaciteta za trajno shranjevanje informacij, ki se deli na eksplicitni (deklarativni) in implicitni (proceduralni) spomin. Eksplicitni spomin vključuje zavedno priklicane informacije, kot so dejstva in dogodki, medtem ko implicitni spomin vključuje nezavedne sposobnosti, kot so veščine in navade.

Pomembno je, da krepimo otrokov dolgoročni spomin, saj na tak način spodbujamo njegovo učenje in razvoj. Z načrtnim pristopom h krepitvi dolgoročnega spomina bomo dolgoročno vplivali na otrokovo šolsko uspešnost.

Dolgoročni spomin pri otrocih in odraslih 

Če poznamo razlike v razvoju dolgoročnega spomina pri otrocih in pri odraslih, ki izhajajo predvsem iz različnih izkušenj in različnih stopenj razvoja možganov, jih tudi lažje razumemo.

Struktura in funkcija možganov: Možgani otrok, zlasti predšolskih in mlajših osnovnošolskih otrok, so še vedno v fazi intenzivnega razvoja. Hipokampus, ki je ključnega pomena za oblikovanje novih spominov, se še vedno razvija. To lahko pomeni manjšo zmožnost za oblikovanje trajnih spominov, zlasti v zgodnjem otroštvu.

Možgani odraslih so v veliki meri že razviti, kar omogoča stabilnejšo in učinkovitejšo konsolidacijo spominov. Prav tako imamo odrasli bolj razvit prefrontalni korteks, ki je pomemben za izvršilne funkcije, kot so načrtovanje, organizacija in priklic spominov.

Izkušnje in znanje: Otroci imajo manj življenjskih izkušenj in predhodnega znanja, kar vpliva na njihovo sposobnost za organizacijo in shranjevanje novih informacij. Njihovi spomini so pogosto bolj fragmentirani in manj podrobni.

Odrasli imamo bogatejše izkušnje in širše znanje, kar omogoča boljšo organizacijo in integracijo novih informacij v obstoječe spominske strukture. To vodi do bolj koherentnih spominov, ki so nam ob priklicu tudi bolj dostopni.

Procesi kodiranja in priklica: Otroci imajo manj razvite strategije za učinkovito kodiranje in priklic informacij. S časom in prakso se šele učijo tehnik, kot so ponavljanje in povezovanje informacij.

Odrasli smo praviloma bolj vešči uporabe strategij za kodiranje, kot so mnemonika, konceptualne povezave in strukturiranje informacij, kar izboljša našo sposobnost za shranjevanje in priklic informacij.

Kognitivni razvoj: Kognitivne sposobnosti otrok, kot so pozornost, koncentracija in izvršilne funkcije, se še razvijajo. To lahko vpliva na njihovo sposobnost za učinkovito procesiranje in shranjevanje informacij v dolgoročni spomin.

Kognitivne sposobnosti odraslih so bolj stabilne in razvite, kar omogoča učinkovitejšo uporabo dolgoročnega spomina. 

Dolgoročni spomin je zmožnost, da zadržimo informacije skozi daljše časovno obdobje, in nas oblikuje, vpliva na to, kdo smo, ter kako se znajdemo v svetu. - Anonimni avtor

Nekaj strategij, trikov, ki jih lahko skupaj z zgornjimi predlogi uporabite za spodbujanje razvoja dolgoročnega spomina pri otroku

1. Ponavljanje in vaja: Redno ponavljanje in vaja pomagata utrditi informacije v dolgoročnem spominu. Spodbujajte otroka, naj ponavlja informacije, ki si jih želi zapomniti, in jih redno ponavlja dlje časa, tako bo zapomnitev trajnejša in bolj stabilna.
2. Razdelite učenje na manjše enote: Informacije se lažje vtisnejo v dolgoročni spomin, če jih razdelimo na manjše enote. Pomagajte otroku razbiti kompleksne informacije na manjše dele, ki jih je lažje obvladati in si jih zapomniti. Bistveno lažje bo s sprotnim učenjem, ne s kampanjskim, tri dni pred testom.
3. Povezovanje znanja: Otroku pomagajte najti povezave med novimi informacijami in obstoječim znanjem. Ko se nova informacija poveže s prejšnjim znanjem, obstaja veliko večja verjetnost, da si jo bo otrok zapomnil. 
4. Povezovanje informacij z izkušnjami: Spodbudite otroka, naj poveže novo informacijo z lastnimi izkušnjami. Povezovanje informacij z osebnimi izkušnjami pomaga pri utrjevanju spomina in boljšem razumevanju snovi.
5. Raznolikost učnih strategij: Uporabljajte različne učne strategije, da spodbudite otrokov dolgoročni spomin, vključite branje, pisanje, ustno razlago ali pripoved in reševanje problemov. Raznolikost učnih strategij spodbuja raznolikost spominskih poti. Zelo pomaga, če otrok nekaj, česar se šele uči, poskuša razložiti nekomu, ki te snovi ne pozna, in to na način, da mu bo razumljiv.  
6. Ne pozabimo na sprostitev in spanje: Regeneracija je ključna za dobro delovanje vseh kognitivnih funkcij, zato sta dovolj spanja in sprostitve ključna tudi za delovanje dolgoročnega spomina. Otroku zagotovite dovolj časa za počitek in spanje, da se informacije lahko učinkovito shranijo v dolgoročni spomin. Pravi počitek ni igranje igric na računalniku ali gledanje risank, ampak predvsem dovolj spanca, poslušanje glasbe, lahko tudi ustvarjanje, če nas to sprošča. Med počitkom se vedno izogibamo ekranom. Čeprav se nam zdi, da smo pasivni, nas lahko konkretno utrudijo, predvsem pa nas bombardirajo z novimi informacijami, ki jih moramo predelati, tudi, če si tega ne želimo in je bil naš prvotni namen, da se odpočijemo..

Pomembno je tudi, da upoštevate, da imajo otroci različne učne sloge in da so na različnih stopnjah razvoja, zato se prilagodite individualnim potrebam otroka. Spodbujanje dolgoročnega spomina pri otroku zahteva potrpežljivost, doslednost in ponavljanje.