Dolgoročne koristi gibalnih odmorov
Gibalni odmori in gibanje na sploh imajo v današnjem pretežno sedečem načinu življenja pomembno vlogo tudi dolgoročno, saj prinašajo koristi tako na kognitivnem, čustvenem in socialnem in fizičnem področju.
Anyone with a link can now view this file.
Pretekli teden smo z namenom krepitve kognitivnih sposobnosti otroka razčlenili področja iger za spodbujanje izvršilnih funkcij, branja in pripovedovanja zgodb ter ustvarjalnih dejavnosti, tokrat se bomo z enakim namenom lotili novih področij: gibalnih aktivnosti, reševanja problemov, logičnih in družabnih iger. Vse bo v pomoč in podporo otroku pri njegovem razvoju.
1. Gibalne aktivnosti
"Otroci potrebujejo prostor za gibanje, da razvijejo svoje telo in um v harmoniji." — Jean Piaget, citirano v The Psychology of the Child / Psihologija otrok, 1973
Adele Diamond poudarja, da telesna aktivnost, kot so ples, joga ali šport, pozitivno vpliva na kognitivne sposobnosti. Gibanje izboljšuje pretok krvi v možgane in krepi sposobnost koncentracije.
Za spodbujanje gibalne aktivnosti pri otrocih so primerne igre in dejavnosti, ki vključujejo telesno gibanje, koordinacijo, ravnotežje in moč. Takšne aktivnosti ne le izboljšajo otrokovo telesno zdravje, ampak tudi spodbujajo razvoj motoričnih veščin, socialnih veščin in timskega dela. Tudi v zakladnici gradiv LoveMyBrain najdete veliko na to temo, npr. POKAŽI MI POLOŽAJ. Pri gibanju je sicer najpomembneje izkoristiti svež zrak, ko je to le mogoče, za gibanje na splošno nekaj predlogov:
2. Reševanje problemov in logične igre
"Otroci se naučijo največ, ko imajo priložnost reševati probleme samostojno, ob podpori spodbudnega okolja." — Maria Montessori, iz knjige The Absorbent Mind / Srkajoči um, 2006/1949
Logične igre in dejavnosti za reševanje problemov so izjemno pomembne za kognitivni razvoj otrok, saj spodbujajo razmišljanje, ponujajo izzive, zahtevajo načrtovanje, analizo in omogočajo ustvarjalnost. Nabor iger, ki jih lahko uporabimo v ta namen, je res velik.
3. Družabne igre
"Igre so kot mikrokosmos življenja: izzivi, sodelovanje in odločanje v varnem okolju." — Sid Sackson, iz knjige A Gamut of Games / Paleta iger, 1969
So družabne igre namenjene le zabavi, ali lahko ponudijo kaj več?
Ko pomislimo na družabno igro se nam najprej utrne slika zabave, smeha... Vendar družabnih iger ne gre podcenjevati. Mnoge namreč lahko spodbujajo razvoj kognitivnih sposobnosti pri otrocih na različne načine - pa še zabavam se ob tem. Izbor igre je odvisen od starosti, interesov in kognitivnih potreb otroka. Spodaj je nekaj družabnih iger, ki so znane po svoji spodbudni vlogi pri razvoju kognitivnih sposobnosti:
Pomembno je upoštevati interese in stopnjo razvoja otroka pri izbiri igre. Upoštevajte tudi, da so druge dejavnosti, kot so sestavljanje puzzle, reševanje ugank in igranje logičnih iger na računalniku ali aplikacijah, lahko tudi koristne pri spodbujanju kognitivnih sposobnosti otrok.
Predvsem pa se uprimo temu, da televizijski program ali računalniške igre “najamemo” za varuško svojih otrok. Potrebujejo le naš čas in pozornost.
Otroci se (morda predvsem na šolsko delo) pogosto težko osredotočijo, ker se bojijo napak. Pomagajmo jim razumeti, da so napake naraven del učenja in da prav iz njih največ pridobimo. To bomo najlažje storili preko igranja iger in sodelovanja v drugih dejavnostih. Preko tega lahko otrokom predajamo svoje vrednote. Ko otrok vidi, da ga ne obsojamo, ampak ga spodbujamo, bo lažje premagal strah in se osredotočil na nalogo. Pohvalimo trud, ne le rezultata. Tako mu bomo pokazali, da se trud vedno splača, tudi če stvari ne gredo po načrtih.
Dolgoročne koristi gibalnih odmorov
Šolski uspeh in šport
Slabe ocene - “Brez treningov!”
Ali obstajajo pri podpori kognitivnim sposobnostim otroka tudi kakšne omejitve?
Gibalni odmori in gibanje na sploh imajo v današnjem pretežno sedečem načinu življenja pomembno vlogo tudi dolgoročno, saj prinašajo koristi tako na kognitivnem, čustvenem in socialnem in fizičnem področju.
Ukvarjanje s športom lahko prinese številne koristi za otroke, tudi tiste, ki morda dosegajo slabši uspeh v šoli. Ključno je najti ravnovesje med šolskimi obveznostmi in športom.
Če ima otrok težave v šoli, najprej pomislimo, da mu bo lažje, če bo imel več časa za učenje. Pa je rešitev res v tem, da mu prepovemo ukvarjanje s športom? Ukvarjanje s športom ima toliko koristi, da je vredno premisliti, kaj je najboljša rešitev.
Možnosti za kognitivni razvoj otroka so lahko tudi omejene. Včasih napredek omejuje prevelik pritisk, individualne značilnosti otroka, okolje, v katerem odrašča, pa tudi preobremenitev z informacijami. Nekaj od tega je tudi v naši moči, da obrnemo otroku v prid.