Kaj lahko iz raziskav o kognitivnem razvoju otrok povzamemo za boljše razumevanje svojega otroka?

 "Kdor se ne uči, nazaduje." — Marie Curie, iz govora ob prejemu Nobelove nagrade, 1911.

Pred enim tednom smo v blogu navedli najpomembnejše znanstvenike in raziskave, ki so se ukvajrali ali se še ukvarjajo s področjem kognitivnega razvoja otrok. Prišli so do veliko pomembnih odkritij, ki so pripomogla pri razumevanju otrokovega razmišljanja in kognitivnih sposobnosti. Podrobneje si poglejmo, kako lahko razumemo in v vsakdan prenesemo njihova zanimiva spoznanja.  

Teorija Jean Piageta, ki je bil eden najpomembnejših raziskovalcev kognitivnega razvoja otrok, je razkrila, da se otroci skozi specifične razvojne faze razvijajo od konkretnega do abstraktnega razmišljanja. Njegovo delo je poudarilo pomen otrokove aktivne vloge pri konstrukciji svojega razumevanja sveta okoli sebe. Zato:

• Spodbujajmo aktivno učenje: Otrokom omogočmo, da se vključijo v interaktivne dejavnosti, kot so igre, skupinsko delo in praktične naloge. To ne le izboljša njihove kognitivne sposobnosti, temveč povečuje tudi njihovo motivacijo in angažiranost pri učenju.
• Podpirajmo učenje jezikov: Če otrok uči tuje jezike, ga spodbudimo k nadaljnjemu učenju, saj to lahko izboljša njegove sposobnosti reševanja problemov, kreativnost in delovni spomin. Večjezičnost tudi spodbuja razvoj metakognitivnih veščin in kognitivne fleksibilnosti, kar otroku pomaga pri prilagajanju na nove situacije.
• Bodimo pozorni na otrokove čustvene potrebe: Razumevanje otrokove motivacije in čustvenih potrebščin je ključno. Aktivno učenje in učenje jezikov lahko povečata otrokovo samozavest, vendar je pomembno, da se starši zavedajo, da se vsak otrok razvija v svojem tempu.
• Ustvarimo podporno okolje: Otrokom ponudimo podporo in spodbudo pri novih izzivih, saj raziskave kažejo, da se njihova sposobnost za učenje in reševanje problemov povečuje v okolju, kjer se počutijo varne in podprte.
• Na pomoč lahko priskočijo gradiva:LoveMyBrain DOTAKNI SE PIKE, LoveMyBrain PLAKATI O MOTIVACIJI OTROK ZA UČENJE, LoveMyBrain KAKO SE POČUTIM?, LoveMyBrain KARTICE ZA UMIRJANJE in mnoga druga.

Teorija izvršilnih funkcij Adele Diamond je prispevala k razumevanju izvršilnih funkcij, ki vključujejo nadzor, načrtovanje, prilagajanje in vzdrževanje pozornosti. Njeno delo je pokazalo, kako izvršilne funkcije igrajo ključno vlogo pri kognitivnem razvoju otrok ter vplivajo na učenje, regulacijo vedenja in prilagajanje novim situacijam. Zato je potrebno:

• Razumeti izvršilne funkcije, kot so nadzorovanje pozornosti, načrtovanje, prilagajanje in obvladovanje impulzov, ki so ključne za otrokovo sposobnost učenja in prilagajanja novim situacijam. To pomeni, da otrok morda potrebuje več podpore pri nalogah, ki zahtevajo dolgotrajno pozornost ali načrtovanje.
• Spodbujati razvoj izvršilnih funkcij: Vključimo aktivnosti, ki spodbujajo razvoj teh funkcij, kot so igre, ki zahtevajo osredotočenost, reševanje problemov ali naloge, ki vključujejo načrtovanje in odločanje. Na primer, igre s sestavljankami, spomin ali naloge, ki vključujejo sledenje navodilom, so lahko koristne.
• Nuditi pomoč pri regulaciji vedenja: Otroci, ki še razvijajo svoje izvršilne funkcije, morda težje obvladujejo impulzivne reakcije ali se prilagajajo spremembam. Ostanimo potrpežljivi in svojim otrokom pomagajmo pri učenju, kako se umiriti v stresnih situacijah ali ko se srečajo z novimi izzivi.
• Ustvarjati predvidljivo okolje: Za otroke, ki se učijo izvršilnih funkcij, je pomembno, da imajo predvidljive rutine in jasna pričakovanja. Otrokom pomagajmo, da se naučijo načrtovati naloge in se osredotočiti na naloge, tako da bodo imeli boljše izkušnje z učenjem in prilagajanjem.
• Razumeti napredek: Razvoj izvršilnih funkcij poteka postopoma, zato otroci v različnih starostnih obdobjih potrebujejo različne vrste podpore. Pomembno je, da smo starši pozorni na otrokove potrebe in mu pomagamo, da razvije te ključne sposobnosti za učenje in socialno prilagajanje.
• Pri tem izkoristimo potencial mnogih gradiv portala LoveMyBrain: LoveMyBrain URNIKI IN SEZNAMI OPRAVIL, LoveMyBrain SIMON PRAVI, LoveMyBrain SPOMIN MALO DRUGAČE, LoveMyBrain LABIRINTI ali LoveMyBrain KAM PA KAM, RIBICA?

Vpliv glasbe na kognitivni razvoj: Raziskave so pokazale, da učenje in izvajanje glasbe lahko pozitivno vpliva na kognitivne sposobnosti otrok. Glasba spodbuja razvoj sluha, koncentracije, koordinacije in prostorskega razumevanja ter izboljšuje spomin in jezikovne spretnosti. Zato: 

• Spodbujajmo učenje in izvajanje glasbe, saj lahko pozitivno vplivata na otrokove kognitivne sposobnosti, kot so koncentracija, spomin in jezikovne spretnosti. Otrokom omogočimo dostop do glasbenih aktivnosti, kot so učenje igranja instrumenta ali petje, saj te aktivnosti spodbujajo razvoj različnih mentalnih veščin. 
• Razvijajmo sluh in koordinacijo, ker glasba pomaga pri razvoju otrokovega sluha, kar je ključno za prepoznavanje zvokov, tonov in ritmov. Otroke spodbudimo, da se vključijo v dejavnosti, ki vključujejo glasbeni ritem, saj te dejavnosti pomagajo tudi pri izboljšanju telesne koordinacije.
• Podprimo otroka pri razvoju prostorskega razumevanja, raziskave so namreč pokazale, da glasba spodbuja prostorsko razumevanje, kar pomaga otrokom pri nalogah, kot so orientacija v prostoru in razumevanje geometrijskih oblik. Poslužite se iger ali nalog, ki vključujejo glasbo in prostorsko razmišljanje, da bi otroci razvijali te sposobnosti.
• Stalno izboljšujmo spomin in jezikovne spretnosti. Glasba pomaga pri izboljšanju spomina, saj otroci pogosto ponavljajo melodije in besedila, kar krepi njihove spominske sposobnosti. Poleg tega glasba spodbuja razvoj jezikovnih spretnosti, saj otroci ob učenju pesmi izboljšujejo svojo izgovorjavo in razumevanje jezikovnih struktur. Otroku naj bo dostopno poslušanje različnih vrst glasbe in pesmi, spodbujajmo k petju in ustvarjanju lastnih melodij. 
•  Pomembno je, da podpiramo otrokove glasbene interese in omogočijo raziskovanje različnih glasbenih zvrsti, saj to pripomore k otrokovemu celostnemu razvoju.

Vloga igre pri kognitivnem razvoju: Raziskave so potrdile, da ima igra pomembno vlogo pri kognitivnem razvoju otrok. Igra spodbuja ustvarjalnost, domišljijo, reševanje problemov, socialne veščine, jezikovno razumevanje in razvoj kognitivnih funkcij, kot so načrtovanje, vzdrževanje pozornosti in logično razmišljanje. Zato: 

• Spodbujajmo igro kot učno orodje: Igra ni le zabava, ampak pomembno orodje za razvoj otrokove ustvarjalnosti, domišljije in kognitivnih sposobnosti. Omogočimo otrokom različne vrste iger, kot so gradnja s kockami, igre vlog ali naloge, ki vključujejo reševanje problemov.
• Razvijanjmo socialne veščine: Igre, ki vključujejo sodelovanje z drugimi otroki, so odlične za razvoj socialnih veščin, kot so komunikacija, deljenje, reševanje konfliktov in sodelovanje. Pri tem je zelo pomembno sodelovanje in komunikacija z vrstniki, ne le z odraslimi. 
• Pomagajmo pri razvoju jezikovnih spretnosti: Igra spodbuja tudi jezikovno razumevanje, saj otroci med igro pogosto slišijo in nato sami uporabijo nove besede in izraze, kar izboljšuje njihovo sposobnost komunikacije. Otrok naj pripoveduje zgodbe, postavlja vprašanja, igra vloge..., ki spodbujajo razvoj jezika in besedišča.
• Izboljšujmo pozornost in koncentracijo: Različne igre, ki zahtevajo osredotočenost, kot so sestavljanke ali igre s pravili, pomagajo pri razvoju sposobnosti vzdrževanja pozornosti. Pri tem so odlične igre, ki vključujejo naloge z več koraki ali naloge, ki zahtevajo pozornost na podrobnosti, saj to pomaga pri izboljšanju koncentracije in sposobnosti reševanja nalog.
• Gradiva LoveMyBrain OPIŠI S SVOJIMI BESEDAMI, LoveMyBrain RAZMIŠLJAM O SVOJIH ČUSTVIH IN POČUTJU, LoveMyBrain SIMETRIJA ali LoveMyBrain POIŠČI RAZLIKE bodo prišla prav.

Plastičnost možganov: Raziskave so pokazale, da so možgani otrok izjemno plastični, kar pomeni, da so sposobni oblikovati nove povezave in prilagajati svoje delovanje glede na izkušnje in okolje. To omogoča, da se otroci hitro učijo, prilagajajo in razvijajo nove kognitivne sposobnosti skozi izkušnje in interakcijo z okoljem. Zato:

• Moramo razumeti, kaj pomeni plastičnost možganov: Možgani otrok so zelo prilagodljivi in se hitro spreminjajo glede na izkušnje in okolje. To pomeni, da imajo otroci izjemno sposobnost za učenje in razvoj novih veščin, še posebej v zgodnjih letih. Izkoristimo obdobje, ko je otrokova sposobnost za učenje največja, kadar je izpostavljen novim izkušnjam
• Se zavedajmo pomena izkušenj in okolja: Ustvarimo spodbudno okolje, ki bo otroku omogočilo, da razvije različne kognitivne sposobnosti. Na primer azlične dejavnosti, ki spodbujajo učenje, kot so igre, branje knjig, raziskovanje narave ali sodelovanje v ustvarjalnih dejavnostih.
• Spodbujajmo prilagodljivost: Otrokova sposobnost za prilagajanje novim situacijam izhaja iz plastičnosti njegovih možganov, zato so novi izzivi in naloge zelo dobrodošli, ker okrepijo otrokove sposobnosti za reševanje problemov in prilagajanje na spremembe.
• Cenimo pomen pozitivnih izkušenj: Ker so otroški možgani zelo občutljivi na izkušnje, je pomembno, da so te izkušnje pozitivne in spodbudne. Ko se otrok sooča z novimi nalogami, mu nudimo podporo, spodbudo in ga v primernem trenutku pohvalimo, saj to krepi njegov občutek zaupanja v lastne sposobnosti.
• Se urimo tudi v potrpežljivosti: Ker se možgani otrok razvijajo postopoma, je zaradi plastičnosti možganov vsak korak v tem procesu zelo pomemben. Ostanimo potrpežljivi in spremljajmo otrokov napredek, saj bodo njegovi možgani sčasoma razvili nove povezave in sposobnosti skozi izkušnje, ki jih bo pridobil.

"Potrpežljivost je most med otrokovimi trenutnimi sposobnostmi in njihovimi prihodnjimi dosežki." — Jane Nelsen, iz knjige Pozitivna disciplina, 2014/1981

Navedena spoznanja so le nekatera izmed mnogih, ki so prispevala k razumevanju kognitivnega razvoja otrok. Pomembno je, da se zavedamo, da je vsak otrok edinstven in da se kognitivni razvoj odvija individualno. Opazujte svojega otroka in spremljajte njegov napredek. Sledite njegovim željam, in tudi z družabnimi igrami in drugimi koristnimi aktivnostmi zapolnite čas, ki ga preživljate z njim. Vse to se bo v prihodnosti večkratno obrestovalo.

Starši namreč vsaj občasno občutimo nemoč, ko vidimo, da se otrok sooča z izzivi. Vedeti moramo, da naša prisotnost, naša nežna beseda in objem pomenijo več, kot si mislimo. Otroci ne potrebujejo popolnih staršev, morajo pa vedeti, da nekdo verjame vanje, tudi takrat, kadar dvomijo sami vase. Nikoli ne izpustimo priložnosti, da bi jih spomnili, da je učenje proces in da vsak ima svoj ritem. Bodimo njihov svetilnik, ki jim kaže, da se trud vedno obrestuje – če ne danes, pa jutri.

"Starši, ki ostanejo potrpežljivi, otrokom kažejo, da so izzivi priložnost za rast, ne za obup." — Alfie Kohn, iz knjige Unconditional Parenting (Brezpogojno starševstvo), 2005