Kaj pravijo znanstveniki o ustreznem preživljanju prostega časa med počitnicami? Nikakor ne svetujejo več ur preigranih igric, kjer ni potrebno preveč razmišljati. Spodbudimo otroke, da bodo čas - zunaj ali notri - preživljali na zdrav način.

Eno redkih področij danes, kjer so si strokovnjaki dejansko enotni, je pomen preživljanja prostega časa in igranja iger na prostem, saj takšna igra omogoča razvoj otrokove domišljije, ustvarjalnosti, razvijejo se kognitivne sposobnosti kot so logično razmišljanje, reševanje problemov in razumevanje konceptov. Igra je sredstvo za socialno učenje, saj spodbuja komunikacijo in razvoj socialnih veščin, obenem pa se razvijejo tudi motorične spretnosti. 

Obsežna avstralska raziskava "Balansirano otroštvo" je proučevala vpliv klasičnih otroških iger na prostem na zdravje ter mnoge druge sposobnosti in veščine. Tudi s to raziskavo se je potrdilo, da otroška igra na prostem, ki vključuje dejavnosti, kot so tek, plezanje, skakanje, kotaljenje in guganje pozitivno vpliva na telesno zdravje, motorične sposobnosti, razvoj mišic in kosti ter kognitivne in socialne veščine otrok.

Kaj svetujejo znanstveniki s področja igre na prostem in v naravi?

4 temelji zdravega odraščanja:

Igranje na prostem naravno poveča telesno aktivnost otroka, kar je ključnega pomena za fizično zdravje otrok.

Stik z naravo pozitivno vpliva na kognitivne funkcije in sposobnosti, vključno s pozornostjo, koncentracijo in reševanjem problemov.

Preživljanje časa zunaj izboljša čustveno zdravje preko zmanjševanja stresa in anksioznosti ter spodbuja socialne interakcije in sodelovanje med otroki.

Igra v naravi spodbuja ustvarjalnost in domišljijo, saj otroci uporabljajo naravne elemente za igro in raziskovanje.

Kateri raziskovalci so se ukvarjali s temi področji ter kaj svetujejo?

• Avtor knjige "Last Child in the Woods", Richard Louv, uvaja pojem “primanjkljaja stika z naravo” (nature-deficit disorder). Poudarja, da pomanjkanje stika z naravo lahko vodi do vrste fizičnih in psihičnih težav pri otrocih, kot so debelost, anksioznost in depresija. Vse našteto vključno s socialnimi veščinami in kognitivnimi funkcijami pa se izboljša če otrok redno preživlja čas na prostem.
• Raziskovalka Gillian Tranter je preučevala vpliv narave na duševno zdravje otrok in podobno kot Louv potrdila, da stik z naravo zmanjšuje simptome anksioznosti in depresije pri otrocih, ter izboljšuje njihovo čustveno in socialno počutje. Priporoča, da starši in vzgojitelji spodbujamo otroke k preživljanju časa na prostem, vključno z organiziranimi dejavnostmi v naravi.
• Stephen Kellert, profesor na Yale School of Forestry & Environmental Studies, je raziskoval koncept biofilije, ki predpostavlja, da ljudje, vključno z otroki, naravno težimo k povezovanju z naravo. Zaradi pozitivnih vplivov na počutje priporoča tudi vključevanje naravnih elementov v učna okolja in v načrtovanje mest. 
• Profesorica na University of Illinois, Frances Ming Kuo, ugotavlja, da otroci, ki preživljajo več časa zunaj, kažejo manj simptomov ADHD, boljšo koncentracijo, večjo fizično aktivnost in zmanjšano stopnjo stresa. V okviru raziskovanja javnega zdravja in okoljske psihologije priporoča, da se otrokom omogoči več priložnosti za igranje na prostem, saj to podpira njihov celostni razvoj.
• S podobnimi temami se ukvarjajo tudi slovenski raziskovalci. Ana Praprotnik, raziskovalka na področju fizične aktivnosti in zdravja, je preučevala vpliv telesne aktivnosti na zdravje otrok, in potrdila, da redna telesna aktivnost izboljšuje telesno zdravje, krepi mišično-skeletni sistem, zmanjšuje tveganje za debelost in pozitivno vpliva na duševno zdravje otrok. Kar konkretno priporoča, da otroci preživijo vsaj eno uro dnevno v zmerni do intenzivni telesni aktivnosti na prostem. 
• Profesorica na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, Lea Marinko, raziskuje šolsko in predšolsko izobraževanje ter pomen igre in gibanja za otroke. Poudarja, da igranje na prostem spodbuja kognitivni in socialni razvoj otrok ter krepi njihove motorične sposobnosti, ter zagovarja, da naj bi zaradi tega tudi v vzgojno-izobraževalnih programih namenili več časa za dejavnosti na prostem.
• Gregor Starc, raziskovalec na področju kineziologije in otroške telesne dejavnosti, je preučeval gibalne sposobnosti in telesno dejavnost otrok v Sloveniji in podobno kot ostali potrdil, da redna telesna dejavnost na prostem izboljšuje motorične sposobnosti otrok, zmanjšuje tveganje za debelost in pozitivno vpliva na njihov splošni razvoj. Tudi on priporoča za otroke vsaj eno uro dnevno v zmerni do intenzivni telesni aktivnosti, posebej na prostem. 
• Čim več možnosti za samostojno raziskovanje narave ter varno igro zunaj svetuje raziskovalka Mateja Dagarin Fojkar, saj je ugotovila, da igra v naravnem okolju zmanjšuje stres in izboljšuje otrokovo razpoloženje.
• Pred prekomerno rabo zaslonov svari sociologinja in raziskovalka na področju mladostništva in družine, Metka Kuhar, ki je preučevala vpliv sodobnega načina življenja, vključno z uporabo tehnologije, na otroke in mladostnike. Daljše bivanje pred zasloni, pasivno igranje iger, negativno vpliva na telesno in duševno zdravje otrok, zmanjšuje njihovo socialno interakcijo in povečuje tveganje za težave s spanjem.

V preteklosti so odrasli in otroci veliko več časa preživeli v naravi kot je to značilno danes za povprečnega odraslega ali otroka. Znanstveniki potrjujejo, da je igranje na prostem tako pomembno za zdrav razvoj otrok, da ga je potrebno načrtno vključevati v otrokov vsakdan. “Popustimo” lahko le takrat, ko je res slabo vreme. 

Preživljanje prostega časa na prostem ni samo igra, temveč ključni element za zdrav razvoj otrok, saj krepi telo, spodbuja domišljijo in izboljšuje socialne veščine. - Richard Louv, avtor knjige "Last Child in the Woods"

Kaj pa ob slabem vremenu, ko ne moremo ven?

Ko je vreme slabo, lahko še vedno najdemo veliko načinov, kako otroke zaposliti v notranjih prostorih, ne da bi preživeli ves čas pred televizijo ali računalnikom. Na sprehod seveda lahko gremo tudi v dežju. Ko je vreme res slabo, pa bo treba čas organizirati tudi drugače.

• Največ domišljije bodo spodbudile umetniške in ustvarjalne dejavnosti: risanje, slikanje, izdelovanje izdelkov izrazličnih materialov, igranje s plastelinom ali glino.
• Branje in pisanje naj imata vedno prednost pred televizijo ali računalnikom. Berejo lahko otroci sami ali jim beremo mi. Knjige naj izberejo otroci, ne omejujmo jih, berejo lahko tudi stripe, revije. Če jim beremo starši, je lahko zgodba daljša, beremo jo po kosih, in oba bosta komaj čakala na nov čas skupaj, da izvesta, kaj se v zgodbi zgodi. Otrok naj si krajša čas s pisanjem: naj si izmišljuje zgodbe, piše dnevnik. Naredi lahko svoj časopis, npr. o družinskem življenju ali o svojih prijateljih. Otroci ali odrasli se lahko lotimo tudi učenja novih veščin. Omejitev ni, le za varnost naj bo poskrbljeno.
• Izvajamo lahko eksperimente iz snovi, ki jih najdemo doma, ali pa s pomočjo kakšnega za to vnaprej pripravljenega kompleta. Lahko kuhamo in pečemo, da bo zadišalo do sosednje ulice. 
• Učimo se lahko skozi igro z izobraževalnimi igrami, sestavljankami, miselnimi igrami. Uporabimo logično mišljenje. Dobrodošel izziv bodo predstavljale: LoveMyBrain MOŽGANČKAJMO, igra za 3-6 igralcev, s katero vadimo tudi hitrost predelovanja informacij; LoveMyBrain TETRIS na papirju, brez ekrana; LoveMyBrain POIŠČI SLIKO, ki na zabaven način krepi pozornost. Ali pa LoveMyBrain OPIŠI S SVOJIMI BESEDAMI za spodubjanje ustnega izražanja - s 400 pripravljenimi predlogi ne bo hitro zmanjkalo idej; ter LoveMyBrain BRANJE, PISANJE, IZRAŽANJE, mešane naloge z naštetih področih - za učenje ali krajšanje časa kar tako.
• Radi pozabimo na klasične družabne igre: Člov ne jezi se, Črni peter, spomin ali monopoli. Obrišimo prah s teh škatel. Kartajmo, sestavljajmo sestavljanke.
• Bolj razgibano pa bo s plesom, jogo, telovadbo, ali pa si sestavimo kar notranji poligon. Če še niste, obvezno poskusite tudi LoveMyBrain POKAŽI MI POLOŽAJ. S tem se dobro razgibamo tudi v notranjih prostorih. 
• Ko zaklada ne moremo iskati zunaj, pripravimo lov na zaklad v stanovanju. Predmet skrijemo, iskanje pa popestrimo s pisnimi navodili z ugankami. Ne pozabimo tudi na nagrado za najden predmet.

Nova rutina

Vse našteto je lahko hitro pri roki, ko nas preseneti slabo vreme. Ni pa slabo, če si vnaprej načrtno zamislimo kakšno novo počitniško rutino ob večerih ali popoldnevih, lahko le enkrat tedensko. Otroci bodo takšno skupno druženje vedno sprejeli z navdušenjem.

• Pripravimo si “mini kino” - kino večer z odličnim filmom. 
• Lahko sodelujemo tudi pri projektu kot je izdelava družinskega albuma ali ureditev sobe ali kotička.
• Določimo večer v tednu brez televizije, ko je dovoljeno le igranje družabnih iger ali pogovarjanje.
• Seveda ni nujno, da ob slabem vremenu ostanemo doma. Obiščemo lahko muzej, galerijo. 
• Mnoge kulturne ustanove ponujajo nešteto možnosti, programov, delavnic. Naročimo se na novice bližnjih kulturnih ustanov, da bomo pravočasno obveščeni.

Igra je najvišja oblika raziskovanja. - Albert Einstein

Slabo vreme ne pomeni, da morajo otroci ves čas preživeti pred zasloni. S kreativnim pristopom in nekaj načrtovanja lahko otroci sodelujejo v številnih dejavnostih, ki spodbujajo njihovo ustvarjalnost, učenje in telesno aktivnost ter pomagajo pri krepitvi družinskih vezi.

Izkoristimo ta čas. Otrok je le enkrat v življenju na “počitnicah med 2. in 3. razredom”. Ali pa preživlja počitnice med svojim 6. in 7. razredom. Naj bo ta čas kar najbolje preživet, zgradimo lepe spomine!