Ohranjanje avtoritete medtem ko oblikujemo spoštljiv odnos z otrokom je lahko izziv. Kot starši si želimo, da bi naši otroci spoštovali naše odločitve in meje, hkrati pa želimo, da se počutijo ljubljene in razumljene. Kako lahko dosežemo to ravnovesje? Cilj je, da imamo strategije za uravnotežen odnos, ki ohranja avtoriteto, ne da bi pri tem postali avtoritarni. Poglejmo si, kako lahko kot starši omogočimo, da naši otroci spoštujejo naše meje, hkrati pa se počutijo slišane in spoštovane. 

1. Jasne meje in pričakovanja

Jasne meje so ključnega pomena za ohranjanje avtoritete. Ko otrok ve, kaj se od njega pričakije, se počuti varnega in okoliščine se mu zdijo predvidljive. Jasne meje ne pomenijo, da moramo biti strogi ali avtoritarni, ampak da moramo biti dosledni in jasni v svojih pričakovanjih. Na primer, če želimo, da otrok pospravi svoje igrače pred večerjo, moramo to jasno sporočiti in se tega pravila držati. 

Zakaj so jasne meje tako pomembne? Raziskava, objavljena v reviji Developmental Psychology, je pokazala, da otroci, ki imajo jasne meje, kažejo manj vedenjskih težav in večjo emocionalno stabilnost (Baumrind, 1966). Študija je poudarila, da jasne meje pomagajo otrokom razviti občutek varnosti in predvidljivosti.

"Metaanaliza 87 študij razkriva, da učinkovita starševska avtoriteta ne izvira iz strahu ali prisile, temveč iz doslednega odzivanja na otrokove potrebe ob hkratnem vzdrževanju jasnih meja. Otroci takšnih staršev kazujejo 23% večjo verjetnost razvoja notranje samoregulacije." - Kuppens in Ceulemans, 2019  

2. Pozitivno vzpodbujanje

Pozitivno vzpodbujanje je še en pomemben dejavnik pri ohranjanju avtoritete. Ko otrok opazi, da ga pohvalimo za njegovo trdo delo, se počuti motiviranega in cenjenega. Na primer, če otrok pospravi svoje igrače brez prigovarjanja, ga lahko pohvalimo: "Hvala, da si pospravil svoje igrače. To mi res olajša delo." S tem pokažemo, da cenimo njegovo prizadevanje. 

Klasična znanstvena študija, objavljena v reviji Journal of Applied Behavior Analysis pred pol stoletja, je pokazala, da pozitivno vzpodbujanje povečuje notranjo motivacijo in samozavest (Skinner, 1953). Študija je poudarila, da otroci, ki so pogosto pohvaljeni, kažejo večjo željo po sodelovanju in manj vedenjskih težav.

"Moderna študija potrjuje, da avtoritativni starševski stil (kombinacija visokih pričakovanj in emocionalne podpore) v 15 različnih kulturah vodi do boljših socialnih in akademskih rezultatov pri najstnikih. Ključni dejavnik ni kontrola, temveč sposobnost staršev, da ohranjajo avtoriteto skozi dialog in spoštljivo komunikacijo." - Padilla-Walker in Nelson, 2020  

3. Modeliranje vedenja

Kot starši smo najpomembnejši vzor za svoje otroke. Naše vedenje in odzivi na različne situacije imajo velik vpliv na to, kako se obnašajo naši otroci. Na primer, če želimo, da se naši otroci obnašajo spoštljivo, moramo sami pokazati spoštljivo vedenje do vseh ostalih. Če želimo, da se naši otroci učijo reševati konflikte na miren način, moramo sami pokazati, kako to storiti. 

Znanstvena študija, objavljena v reviji Psychological Review, je pokazala, da otroci učijo z opazovanjem vedenja odraslih (Bandura, 1977). Študija je poudarila, da otroci, ki imajo pozitivne vzore, kažejo večjo emocionalno stabilnost in manj vedenjskih težav.

Predvsem se odzivajmo empatično, kar bo ohranjalo starševsko vlogo voditelja. Komunicirajmo jasno in bodimo po potrebi fleksibilni pri sprejemanju odločitev. Prvo vodilo pa naj nam bo aktivno poslušanje otroka. 

Dva praktična nasveta

- Postavimo jasne meje in jih dosledno upoštevajmo. Vsak dan se držimo enakih pravil. Na primer, če je pravilo, da se pred spanjem pospravijo igrače, to dosledno zahtevajmo. Če otrok pravil ne upošteva, ga prijazno, a odločno opozorite: "Veš, da igrače morajo biti pospravljene pred spanjem. Prosim, pospravi jih zdaj." Takšen odziv deluje zato, ker dajejo jasne meje otroku občutek varnosti in predvidljivosti, hkrati pa s pomočjo teh meja ohranjamo našo avtoriteto.

- Pohvalimo otroka vsaj enkrat na dan. Vsak dan poiščimo priložnost, da pohvalimo otroka za nekaj, kar je dobro naredil. Na primer: "Hvala, da si pomagal pripraviti na mizo. To mi je zelo olajšalo delo." ali "Opazil sem, da si bil danes zelo prijazen do sestre. To je bilo lepo od tebe." Tovrstno pozitivno vzpodbujanje spodbuja otrokovo samozavest in željo po sodelovanju.

Če v naši družini trenutno ne veljajo nobena pravila, jih bo vredno začeti postopno uvajati, enega po enega, toliko, da otrok razume, da imamo vsi svoje odgovornosti in da mora tudi on sodelovati. Začnimo z lažjimi primeri in zahtevnost stopnjujmo. Je pa potrebno tudi pri “lažjih pravilih” stalno vztrajati in biti dosleden. 

Kaj pa, ko je odnos med otrokom in staršem že načet?

Če je odnos med otrokom in staršem že načet ali težaven, obstaja več načinov, kako se stanje lahko izboljša. Ključno je, da starši vztrajamo in aktivno delamo na izgradnji boljšega odnosa. Otroka skušajmo vedno razumeti. Vsakodnevno je izpostavljen veliko dražljajem, ki se jih šele uči obvladovati in se nanje ustrezno odzivati, zato je toliko pomembneje, da ima doma trdno pribežališče, prostor, kjer je lahko sproščen in takšen, kot je. Tu starši odigramo pomembno vlogo.

Lahko takrat, ko je odnos že načet, še kaj storimo? Kako pristopiti k ponovni vzpostavitvi zaupanja in spoštovanja?

Komunikacija. Pogovarjajmo se s svojim otrokom. Poslušajmo njegove pomisleke, mnenja in občutke. Bodimo odprti za pogovor, ne da bi obsojali ali kritizirali.

Opravičilo. Če smo naredili napako ali če je prišlo do konflikta, se ne bojmo opravičiti. Otroci cenijo, ko starši priznamo svoje napake in se jih trudimo popraviti. Ne glede na to, kako se nam je včasih kot odraslim težko opravičiti, s tem ne bomo izpadli šibkejši, ampak bo zaupanje in spošljitvost lažje vzpostaviti ali obdržati.

Vzpostavitev zaupanja. Zaupanje gradimo postopoma. Bodimo dosledni, tako da se držimo svojih obljub, npr. da izpolnimo svoj del dogovora, ki smo ga imeli z otrokom. 

Razumevanje čustev. Imejmo razumevanje za otrokove občutke. Zadržimo se v kritiziranju ali sodbah ter se raje poskušajmo vživeti v otrokovo perspektivo.

Skupno preživljanje časa. Preživimo nekaj časa skupaj v aktivnostih, v katerih uživamo tako otrok kot mi. Skupno preživljanje časa lahko pomaga izboljšati povezanost in graditi pozitiven odnos. Težko, da si nam bo pogosto uspelo vzeti veliko časa, je pa zelo pomembno, da si vzamemo čas za skupne aktivnosti z otrokom vsak dan, pa čeprav le za 15 minut. Takrat se posvetimo le otroku in pustimo ostale stvari ob strani. Otrok bo to občutil!

Postavljanje jasnih meja. Otroci potrebujejo jasna pravila in meje. Postavimo jih s spoštovanjem in bodimo dosledni pri njihovi izvedbi. Otrok spoštuje tudi, ko česa ne more doseči, če to pomeni, da smo se držali vnaprejšnjega dogovora, čeprav bo lahko zaradi tega, ker ni dosegel želenega, protestiral.

Spodbujanje samostojnosti. Spodbujajmo otroka, da prevzame odgovornost in postane bolj samostojen. Ko vidi, da mu zaupamo in ga spodbujamo, se bo bolj verjetno odzval s sodelovanjem.

Terapevtska pomoč. Včasih je koristno poiskati strokovno pomoč psihologa, svetovalca ali družinskega terapevta, če se težave v odnosu ne izboljšujejo. Naj vas to ne skrbi. Sami včasih nismo sposobni videti vseh razsežnosti problema in nam ga lahko v pravo luč postavi šele pogled od zunaj. Bodimo realni glede tega, kdaj lahko odnos zakrpamo in ponovno vzpostavimo sami, kdaj pa potrebujemo strokovnjaka. Vedno ravnajmo v dobro otroka.

Vztrajnost. Izboljšanje odnosa bo morda trajalo nekaj časa. Pomembno je, da vztrajamo in ne pričakujemo takojšnjih sprememb. Postopno gradimo zaupanje in povezanost z otrokom, obrestovalo se bo.

Spoštovanje in ljubezen. Ne pozabite, da sta spoštovanje in ljubezen ključna sestavina vseh pozitivnih odnosov. S pozitivnim odnosom in ravnanjem s svojim otrokom mu sporočamo, da ga imamo radi in ga spoštujemo.

Pomembno je razumeti, da izboljšanje odnosa z otrokom zahteva trud in čas. Ni nujno, da bo vse potekalo brez težav, vendar je gradnja trdnega odnosa, ki temelji na zaupanju in sodelovanju, vredna vsakega napora. Naš odnos z otrokom bo bogatejši, bolj bomo povezani in pripravljeni na premagovanje vseh izzivov, s katerimi se srečujemo. 

“Spoštljivost je ključ do srečnih odnosov. Ko smo pripravljeni biti odprti in sprejemajoči, gradimo trdne povezave." - dr. Jane Nelsen, avtorica knjig o starševstvu 

Jasne meje so izraz ljubezni, ne kontrole  

Ohranjanje avtoritete ne pomeni, da moramo biti strogi ali avtoritarni. Z jasnimi mejami, pozitivnim vzpodbujanjem in modeliranjem vedenja lahko kot starši omogočimo, da naši otroci spoštujejo naše meje, hkrati pa se počutijo slišane in spoštovane. Ne pozabimo, da je avtoriteta temelj, na katerem gradimo spoštljiv odnos z našimi otroki.  

Jasne meje dajejo otroku občutek varnosti in predvidljivosti. Ko otrok ve, kaj se od njega  pričakuje, se počuti varnega in spoštovanega. To smo mu dolžni! 

Viri:

Bandura, A. (1977). Social learning theory. V: Psychological Review, 84(2), 191-215.

Baumrind, D. (1966). Effects of authoritative parental control on child behavior. V: Developmental Psychology, 4(1), 89-112.  

Kuppens, S., & Ceulemans, E. (2019). Parenting styles: A closer look at a well-known concept. V: Journal of Child and Family Studies, 28(1), 168-181. 1. 

Padilla-Walker, L. M., & Nelson, L. J. (2020). Authoritative parenting revisited: Does parental warmth and reasoning predict adolescent outcomes across cultures? V: 

Journal of Adolescence, 79, 42-53.  

Skinner, B. F. (1953). Science and Human Behavior. Macmillan.