Zgraditi pozitiven in podporen odnos z otrokom z ADHD je ključnega pomena za njegov uspeh in dobro počutje. Če sledimo naslednjim “zlatim pravilom”, se lahko izognemo pogostim napakam, ki jih starši in učitelji lahko storimo, ko delamo z otrokom z ADHD. 

1. Ne poskušamo ga spremeniti: Otrok z ADHD je edinstven in ima svoje močne točke. Namesto, da poskušamo spremeniti njegovo osebnost, ga spodbujajmo, da razvija svoje talente. Sprejmimo ga takšnega, kot je in naj to občuti tudi sam.
2. Ne izogibajmo se komunikaciji: Ohranjanje komunikacije z otrokom je zelo pomembno. Naj ve, da smo mu vedno na voljo za pogovor. Poslušajmo ga, razpravljajmo o njegovih občutkih in skupaj iščimo rešitve za izzive. Pogovarjajmo se o ADHD, naj to ne bo tabu tema.
3. Ne primerjajmo ga z drugimi otroki: Primerjanje otroka z ADHD z drugimi otroki, še posebej z vrstniki, pa tudi z brati in sestrami, lahko povzroči občutke manjvrednosti in zmanjša otrokovo samozavest. Otrok je edinstven, naj dobi občutek, da je “dovolj” takšen, kakršen je.
4. Ne obsojajmo: Pomembno je, da ne obsojamo otroka zaradi njegovih simptomov ADHD, tudi, če se je nam samim kdaj z njimi težko spopadati. Ne pozabimo, da to ni njegova izbira, da se s temi izzivi sooča že sam in da se pogosto zaveda, kako to njegovo obnašanje vpliva na okolico.
5. Opazimo in pohvalimo pozitivno vedenje: Namesto da se osredotočamo samo na težave, pohvalimo otroka za njegove dosežke in pozitivno vedenje. To lahko okrepi njegovo samozavest. Otrok naj ne dobi občutka, da je vse, kar naredi, narobe. Naj dobi tudi pozitivno spodbudo, potrditev.
6. Ne bodimo neučakani: Razumevanje in strpnost sta ključnega pomena. Otroci z ADHD morda potrebujejo več časa, da opravijo zadolžitve, opravila, ali se osredotočijo, zato bodimo potrpežljivi.
7. Poskrbimo zase: Za starše in učitelje otrok z ADHD je pomembno, da znamo poskrbeti tudi zase. To pomeni, da si vzamemo čas za počitek, podporo in tudi izobraževanje o ADHD. Starševska izgorelost poslabša odnos z otrokom (Theule in sod., 2018). 

Zakaj potrebujemo drugačen pristop?  

Kot starši otrok z ADHD vemo, kako naporna je vsakodnevna borba z neposlušnostjo, nepozornostjo in impulzivnostjo. Kljub trudu se včasih počutimo nemočne, ko tradicionalne metode vzgoje ne delujejo. Vendar ADHD ni posledica slabe discipline – gre za nevrološko razliko v delovanju možganov (Barkley, 2014).  

Raziskave kažejo, da otroci z ADHD zaradi oslabljene delovne spomina in inhibicijske kontrole težje sledijo navodilom (Willcutt in sod., 2012). Kljub temu lahko z razumevanjem in pravilnim pristopom ustvarimo bolj harmonično okolje. Tukaj je 7 zlatih pravil, podprtih z znanostjo, ki pomagajo zmanjšati stres in izboljšati odnos.   

“ADHD ni napaka v vzgoji. Je drugačen način mišljenja, ki potrebuje drugačen pristop.” – Dr. Russell Barkley, svetovno priznan strokovnjak za ADHD   

Zgornja pravila bomo (odrasli in otrok!) lažje razumeli, jih ponotranjili in jih dosledno izvajali, če bomo razumeli, da ...

... otrok z ADHD potrebuje jasno strukturo in rutino

Otroci z ADHD uspevajo v predvidljivem okolju. Študija (DuPaul in Stoner, 2014) je pokazala, da rutine zmanjšajo anksioznost in izboljšajo obnašanje. O tem lahko preberete tudi v ostalih blogih na spletnem mestu LoveMyBrain, na kratko pa pomaga:

• - uporaba vizualnih urnikov (slike, koledarji), pri tem bodo učinkovito pomagala gradiva LoveMyBrain, namenjena lažji organizaciji časa,
• - doslednost pri odhodu v posteljo, času za obroke in za učenje in domače naloge,  
• - prednost najtežjim nalogam ali opravilom, da jih otrok opravi, ko je še svež.  

... ima pozitivno okrepčevanje boljši učinek od kaznovanja  

Kazni pogosto poslabšajo vedenje, medtem ko pohvale spodbujajo sodelovanje (Fabiano in sod., 2009). Pomagamo si lahko s takojšnjimi nagradami (npr. nalepke, dodaten čas za igro; vsekakor nagrado prilagodimo starosti otroka), s tem, da pohvalimo vsak majhen napredek, npr. “Super, da si takoj odgovoril!”, izogibajmo se tudi splošnim frazam, kot je “Dober si”, raje se izrazimo natančneje; “Vidim, da si poskušal ostati miren”. 

... učinkujejo kratka in jasna navodila

Otroci z ADHD težko obdelujejo dolge razlage (Barkley, 2015). Otrokovemu razumevanju in procesiranju trenutne situacije se bomo veliko bolj približali, če mu bomo dali eno navodilo naenkrat, namesto več zaporednih navodil, pri čemer bi si moral po možnosti zapomniti tudi vrstni red. Namesto “Pospravi igrače, umij si zobe in se obleci.”, rečemo raje “Pospravi igrače.”, ter nato nadaljujemo z ostalim, ko so igrače pospravljene.

Če od otroka zahtevamo, da ponovi, kar smo mu naročili, je prav tako večja možnost, da si bo zapomnil in pravilno izvedel nalogo ali opravilo. Tudi tu lahko pomagajo vizualni opomniki kot je slika, na kateri je zobna ščetka, ko je čas za umivanje zob.     

... je izzive lažje proaktivno preprečiti kot reševati posledice kriznih situacij

Namesto da rešujemo krize, jih lahko preprečimo. Najprej opazujmo vzorce (npr. ali je otrok najbolj nemiren ob dolgem sedenju?), nato ponudimo alternativo (gibalni odmori med učenjem ali pa učenje medtem, ko otrok leži na tleh ali hodi po sobi, sedi na žogi ali blazini, aktivne oblike učenja, npr. matematika s skakanjem), poslužimo pa se tudi prehodnih ritualov (npr.: “Po risanju bo čas za večerjo.”). Študije kažejo, da gibanje izboljša pozornost (Pontifex in sod., 2013).   

“Kaznovanje otroka z ADHD zaradi simptomov ADHD je kot kaznovanje slepega otroka, ker ne vidi.” - dr. Stephen P. Hinshaw, psiholog in raziskovalec ADHD, iz članka v The New York Times, 2014 

Sodelovanje z otrokom (ne proti njemu)  

Otroci z ADHD se pogosto počutijo nesposobne, zato jih vključimo v reševanje težav (Mikami in sod., 2010). Pogosteje jih vprašajmo: “Kaj bi ti pomagalo?”, “Kako bi ti pristopil k reševanju nastale situacije?”. Naj ima otrok besedo pri tem, kaj bo nagrada za dobro sodelovanje ipd. Ustvarimo lahko tudi kakšne “dogovore”, ki se jih bo otrok rad držal, če bo sodeloval pri njihovem nastajanju, ter bo o vsebini aktivno odločal. 

Potrpežljivost prinaša rezultate  

Čeprav nekatera naša dejanja ne bodo imela vpliva, ki bi ga lahko opazili takoj, se bo potrpežljivost obrestovala na dolgi rok. Spreminjanje družinske dinamike zahteva svoj čas, vendar lahko z doslednostjo in ljubeznijo otrok z ADHD uspeva. Pristopimo strukturirano, in se nikar ne obsojajmo, če ne gre po načrtu. Če se podre, začnimo znova poiščimo drugačen način, drug prijem. Zagotovo bomo našli nekaj, kar otroku odgovarja.  

Bo pa sobivanje z otrokom z ADHD vedno šola tudi za starše, ne le za otroka. Prej kot bomo to sprejeli, bolje bo za oba.

Viri:

Barkley, R. A. (2014). Attention-Deficit Hyperactivity Disorder: A Handbook for Diagnosis and Treatment. Guilford Press.  

Barkley, R. A. (2015). Attention-deficit hyperactivity disorder: A handbook for diagnosis and treatment (4th ed.). Guilford Press.

DuPaul, G. J., Stoner, G. (2014). ADHD in the Schools: Assessment and Intervention Strategies. Guilford Press.  

Fabiano, G. A., Pelham, W. E., Coles, E. K., Gnagy, E. M., Chronis-Tuscano, A.,  O’Connor, B. C. (2009). A meta-analysis of behavioral treatments for attention-deficit/hyperactivity disorder. V: Clinical Psychology Review, 29(2), 129–140.

Mikami, A. Y., Griggs, M. S., Lerner, M. D., Emeh, C. C., Reuland, M. M., Jack, A., Anthony, M. R. (2013). A randomized trial of a classroom intervention to increase peers’ social inclusion of children with attention-deficit/hyperactivity disorder. V: Journal of Consulting and Clinical Psychology, 81(1), 100–112. 

Pontifex, M. B., in sod. (2013). Exercise improves behavioral, neurocognitive, and scholastic performance in children with ADHD. V: Journal of Pediatrics, 162(3), 543-551. 

Theule, J., Wiener, J., Tannock, R., Jenkins, J. M. (2013). Parenting stress in families of children with ADHD: A meta-analysis. V: Journal of Emotional and Behavioral Disorders, 21(3), 217–230. 

Willcutt, E. G., Doyle, A. E., Nigg, J. T., Faraone, S. V., & Pennington, B. F. (2005). Validity of the executive function theory of attention-deficit/hyperactivity disorder: A meta-analytic review. V: Biological Psychiatry, 57(11), 1336–1346.

Vir slike: Ana Krach, Pixabay, pixabay.com