Izboljšanje pozornosti je pomembno pri razvijanju sposobnosti koncentracije.

Kateri prijemi nam lahko pri tem pomagajo?

Začnimo postopno, ne uvajajmo vsega naenkrat. Po eno spremembo na teden preizkusimo, vprašajmo otroka, kako pomaga, tudi mi opazujmo. Nato si po preizkušanju izberemo tiste prijeme, za katere ocenjujemo, da najbolj pozitivno vplivajo na pozornost in koncentracijo.

• Strukturiranje okolja: Ustvarite okolje, ki je brez motečih dejavnikov. Zagotovite otroku mirno in urejeno okolje za učenje, kjer ni motečih predmetov in hrupa. To bo otroku pomagalo usmeriti pozornost na šolsko delo.
• Razdelitev nalog: Zapletene in/ali daljše naloge razdelite na manjše dele ali korake. To omogoča otroku, da se osredotoči na eno nalogo naenkrat in se izogne občutku preobremenjenosti.
• Ustvarjanje rutine: Uvedite dosledno dnevno rutino, ki vključuje čas za učenje, gibanje, počitek in igro. Doslednost in predvidljivost lahko pomagata pri vzpostavljanju vzorca pozornosti.
• Uporaba časovnih omejitev: Postavite otroku časovne omejitve za izvedbo določene naloge. Na primer, otroku lahko postavite cilj, da se osredotoči na nalogo 15 ali 20 minut, nato pa si vzame kratek odmor. Časovne intervale kasneje, ko se otrok nauči bolje nadzorovati svojo pozornost, postopno podaljšujte.
• Uporaba vizualnih pripomočkov: Vizualne pripomočke, kot so urniki, koledarji ali opomniki, lahko uporabite za vizualno prikazovanje in organizacijo nalog. To lahko pomaga otroku ohranjati pozornost na določene aktivnosti ali cilje.
•  Raznolikost učnih metod: Uporabljajte različne učne metode, kot so igre, poskusi, uporaba slikovnega gradiva ali praktične dejavnosti. S tem vnašate v proces učenja raznolikost in interaktivnost, kar lahko poveča zanimanje otroka in njegovo sposobnost ostati osredotočen.
•  Vključevanje gibalnih premorov: Kot smo omenili že prej, lahko v učenje vključite kratke gibalne premore. Telesna aktivnost med učenjem lahko pomaga razbremeniti napetost ter povečati osredotočenost in pozornost.
•  Učenje v manjših časovnih intervalih: Namesto dolgih maratonov učenja je lahko bolj učinkovito učenje v krajših časovnih intervalih, vendar večkrat na dan. Na ta način otrok ohranja svežino in sposobnost koncentracije.

Pri pozornosti in koncentraciji zelo pomagajo tudi vaje za krepitev obeh. Od gradiv LoveMyBrain je najbolj gibalna vaja POKAŽI MI POLOŽAJ. Lahko pa gibalno “obarvane” vaje kadar koli dopolnimo tudi z drugimi vajami za izboljšanje pozornosti in koncentracije. Preverite, katera otroku najbolj ustreza. Izbirate lahko med: 

• LoveMyBrain POIŠČI SLIKO!, 
• LoveMyBrain PIKICA PRI PIKICI, 
• LoveMyBrain POIŠČI RAZLIKE, 
• LoveMyBrain SIMON PRAVI ..., 
• LoveMyBrain PRSTANČEK, PRSTANČEK, 
• LoveMyBrain KOORDINACIJA OKO – ROKA, 
• LoveMyBrain GRAFOMOTORIKA – NORE FRIZURE, 
• LoveMyBrain Obkroži, 
• LoveMyBrain LEVA ROKA, DESNA ROKA, 
• LoveMyBrain ŠTEJMO, 
• LoveMyBrain POKAŽI MI POLOŽAJ, 
• LoveMyBrain POIŠČI PAR, 
• LoveMyBrain DOTAKNI SE PIKE!, 
• LoveMyBrain KAM PA KAM, RIBICA?, 
• LoveMyBrain RIŠEMO PO ŠTEVILKAH ali 
• LoveMyBrain KARTICE ZA UMIRJANJE.

 "Gibanje je eden izmed najmočnejših načinov za izboljšanje pozornosti in koncentracije. Tako kot telo potrebuje vadbo, potrebuje tudi um." - John J. Ratey, psihiater

Poskusimo - gibalni premori

Gibalni premori med učenjem naj vključujejo gibanje, ki spodbuja pretok krvi, povečuje energijo in izboljšuje koncentracijo ter pozornost. Tu je nekaj priporočenih načinov gibanja za otroke med odmori:

• Aktivne igre na prostem: Igranje na igrišču, vožnja s kolesom, skakanje čez kolebnico ali igranje skupinskih športov, kot so nogomet, košarka ali odbojka, so odlični načini za sprostitev in dvig energije.
• Joga in raztezanje: Nekaj preprostih jogijskih ali razteznih vaj lahko pomaga sprostiti telo, izboljšati držo ter povečati koncentracijo in pozornost. 
• Ples in aerobika: Ples in aerobika sta zabavna načina gibanja, ki pospešita srčni utrip in povečata pretok krvi v možgane. Plesne gibe lahko izvajajo otroci samostojno ali pa se pridružijo plesni skupini.
• Sprehodi v naravi: Narava ima pomirjujoč učinek na um in telo. Sprehodi v naravi, obisk parka ali bližnjega gozda lahko pomagajo zmanjšati stres ter obnoviti koncentracijo in pozornost.
• Interaktivne igre: Obstaja veliko videoiger in aplikacij, ki spodbujajo telesno aktivnost in gibanje. Otroci lahko sodelujejo v zabavnih interaktivnih igrah, ki so hkrati tudi interaktivne.

Pri izbiri načinov gibanja je pomembno upoštevati želje in interese otroka. Če se otrok ukvarja z aktivnostjo, v kateri uživa, bo bolj verjetno, da se bo med odmori gibal. Prav tako je pomembno, da so odmori dovolj dolgi, da otroku omogočijo dovolj časa za gibanje in sprostitev.

Gibanje med odmori ne sme biti preveč intenzivno, da otrok ne bo preutrujen za nadaljnje učenje. Cilj je doseči zmerno telesno aktivnost, ki spodbudi pretok krvi in zmanjšuje napetost, s čimer se izboljšuje sposobnost koncentracije in pozornosti na šolsko delo.

 "Telesna aktivnost lahko deluje kot gorivo za možgane. Bolj ko smo aktivni, bolj osredotočeni in produktivni smo lahko." - Charles Hillman, nevroznanstvenik