Igra ni le zabavna, ampak tudi izjemno učinkovita za razvoj fine motorike. Študije kažejo, da otroci, ki se redno ukvarjajo z igrami, ki zahtevajo natančne gibe (npr. risanje ali sestavljanje sestavljank), razvijejo boljšo koordinacijo (Pellegrini & Smith, 1998). Poleg tega igre spodbujajo tudi kognitivni razvoj, saj otrok med igro rešuje probleme in uči se načrtovanja.  

Nekaj več o razvoju fine motorike pri otroku

Razvoj fine motorike pri otroku je proces, ki se začne že v zgodnjem otroštvu in traja skozi celotno otroštvo. Fina motorika se nanaša na sposobnost uporabe majhnih mišičnih skupin, kot so tiste v rokah in prstih, za izvajanje natančnih gibov. Razvoj fine motorike je ključen za izvajanje nalog, kot so pisanje, risanje, rezanje, striženje, zavezovanje vezalk in še mnoge druge dejavnosti, ki zahtevajo spretno upravljanje rok.

Študija, ki so jo izvedli Michel, Roethlisberger, Neuenschwander in Roebers (2011), je raziskovala razvoj kognitivnih sposobnosti pri otrocih z motnjami motorične koordinacije v obdobju 12 mesecev. Raziskava je pokazala, da otroci z motnjami motorične koordinacije kažejo trajne primanjkljaje v izvršilnih funkcijah, kot so zaviranje, posodabljanje informacij in preklapljanje med nalogami. Ti primanjkljaji so bili prisotni tudi po enem letu, kar kaže na stabilnost teh težav skozi čas. Poleg tega so ti otroci dosegali nižje rezultate pri predakademskih veščinah ob vstopu v šolo, kar poudarja potrebo po zgodnji intervenciji za podporo njihovemu kognitivnemu in akademskemu razvoju.

Kdaj se začne razvijati fina motorika?

Razvoj fine motorike se začne že v zgodnjem otroštvu. Otroci se rodijo z osnovno sposobnostjo premikanja prstov in rok, vendar se ta sposobnost postopoma izpopolnjuje skozi različne razvojne faze. Glede na starost otroka lahko opišemo nekatere ključne mejnike razvoja fine motorike:

Dojenčki. V prvih mesecih svojega življenja otroci razvijajo osnovno sposobnost stiskanja in držanja predmetov, kot so prsti staršev, igrače in stekleničke.

Malčki. Pri približno dveh letih otroci postopoma razvijajo sposobnost uporabe žličke, svinčnika in prstov za preprosto risanje in barvanje.

Predšolski otroci. V tem obdobju se finomotorične sposobnosti še naprej razvijajo, kar omogoča otrokom, da začnejo izvajati naloge, kot so oblikovanje sestavljank, sestavljanje kock in izdelava enostavnih oblik iz plastelina.

Učenci. V šolskem obdobju se razvoj fine motorike še nadaljuje in poglobi, kar omogoča otrokom, da postanejo spretni pri pisanju in opravljanju nalog, ki zahtevajo še večjo natančnost.

V predšolskem in šolskem obdobju lahko otroka že motiviramo za igre, ki bodo pri tem pomagale, ob katerih se boste vsi zabavali in smejali. Poskusite čim več gradiv s spletne strani www.lovemybrain.eu.

Kako poteka razvoj fine motorike?

Razvoj fine motorike poteka postopoma in je dolgotrajen proces. Otroci razvijajo svoje finomotorične sposobnosti s ponavljanjem in vajo, podobno, kot se učimo mnogih drugih spretnosti. To vključuje številne vsakodnevne aktivnosti, kot so risanje, barvanje, izdelovanje predmetov, ukvarjanje s podrobnostmi, igra s sestavljankami, oblikovanje gline ali plastelina in še več. Prav tako se fina motorika izboljšuje z različnimi igrami in nalogami, ki spodbujajo uporabo prstov in rok.

Kako razvoj fine motorike izgleda v praksi? Skozi igro...

"Ko otrok uporablja svoje roke, aktivira svoje možgane." - Howard Gardner, ameriški psiholog, znan po teoriji večkratnih inteligenc; Gardner, H. (1983). Frames of Mind: The Theory of Multiple Intelligences.

Kot starši lahko otroku ponudimo različne igre in dejavnosti, ki spodbujajo razvoj fine motorike. Na primer:

• Sestavljanje sestavljank (puzzle). Puzzle zahtevajo natančne gibe in koordinacijo med očmi in rokami. Začnimo s preprostimi sestavljankami z manj deli in postopoma povečujmo težavnost. Ta dejavnost razvija tako fino motoriko kot otrokovo sposobnost reševanja problemov.  
• Rezanje s škarjami. Otroku ponudimo varne otroške škarje in papir ter ga spodbudimo, da izrezuje preproste oblike. Ta dejavnost izboljša otrokovo koordinacijo, z vajo pa bo pri tem postajal vse boljši.  
• Oblikovanje iz gline ali drugih modelirnih mas. Modelirne mase (tudi plastelin) so odlično orodje za razvoj fine motorike, saj otrok uporablja prste za oblikovanje različnih oblik. Poleg tega spodbuja otrokovo kreativnost.  
• Sortiranje majhnih predmetov. Otroku ponudimo različne majhne predmete (npr. grah, kroglice) in ga spodbudimo, da jih sortira po barvah ali velikosti. Ta dejavnost izboljša otrokovo koordinacijo in sposobnost razvrščanja.  
• Pisanje ali risanje na vertikalnih površinah. Otroku omogočimo, da riše ali piše na vertikalnih površinah, kot so tablice, stene z nalepkami za risanje ali celo zunaj na tlaku s kredo. Risanje na vertikalnih površinah spodbuja uporabo mišic v roki in podlakti, kar izboljša moč in kontrolo. Poleg tega otrok razvija koordinacijo med očmi in rokami, saj mora uskladiti gibe z rezultatom, ki ga želi.
• Ustvarjanje verižic iz papirja. Otroka naučimo, kako narediti verižico iz trakov papirja. Najprej naj otrok izreže trakove papirja, nato pa jih zloži v obroče in jih med seboj poveže. Verižice lahko ustvarja za različne priložnosti, lahko so različnih dolžin, debelin in barv. Ta dejavnost zahteva natančne gibe, kot so rezanje, zvijanje in lepljenje, kar izboljša otrokovo koordinacijo. Poleg tega spodbuja tudi otrokovo kreativnost in prostorsko zavest.
• Igra z vodo in kapalkami. Otroku ponudimo kapalko in posodo z vodo. Naj  prenaša kapljice vode iz ene posode v drugo ali na papir, da ustvarja "umetniške" vzorce. Voda je pri tem lahko prozorna, ali jo obarvamo. Naj preizkuša, kako se pri tem različno obarvane vode mešajo. Uporaba kapalke zahteva natančne gibe prstov, kar izboljša otrokovo moč in kontrolo. Poleg tega je to odlična dejavnost za razvoj koordinacije oko - roka. 
• Sestavljanje verig iz kovinskih obročkov. Otroku ponudimo majhne kovinske obročke in ga spodbudimo, da jih med seboj povezuje v verigo. Ta dejavnost zahteva natančne gibe prstov in dobro koordinacijo, kar izboljša fino motoriko. Poleg tega otrok razvija tudi prostorsko zavest in logično razmišljanje.

Pomembno je, da te dejavnosti izvajamo v igrivem okolju, kjer se otrok počuti sproščenega in motiviranega.  

"Igra z majhnimi predmeti je ključ do razvoja fine motorike." - Erik Erikson, nemško-ameriški psiholog, znan po svojem delu na področju psihosocialnega razvoja; Erikson, E. H. (1950). Childhood and Society.

Posledice neustreznega ali nepravočasnega razvoja fine motorike

Če se fina motorika ni pravočasno ali ustrezno razvila, lahko to vpliva na različna področja otrokovega življenja. Pomanjkanje razvitih finomotoričnih sposobnosti lahko vodi do težav pri:

• Pisanju. Otrok lahko ima težave pri oblikovanju ali pravilnem zapisu črk in številk, kar vpliva na razumevanje in izražanje. Povadimo z gradivom LoveMyBrain UČENJE PISANJA ČRK.
• Skrbi zase. Težave pri oblačenju, obuvanju in zavezovanju vezalk lahko povzročijo neodvisnost otroka, kar slabo vpliva tudi na njegovo samopodobo.
• Učenju. Pisanje in risanje sta ključni spretnosti pri učenju, pri kakršnem koli šolskem delu, zato lahko pomanjkljiva fina motorika omejuje otroka pri usvajanju znanja.
• Sprostitvi in rekreaciji. Slabo razvite finomotorične spretnosti lahko omejijo otrokove sposobnosti pri športu in različnih rekreativnih dejavnostih.

Zato spodbujajmo razvoj fine motorike pri svojih otrocih z igrami, vajami in dejavnostmi, ki krepijo te spretnosti. Prav tako je pomembno, da se zavedamo individualnih potreb in napredka svojega otroka ter po potrebi poiščemo strokovno pomoč, če opazimo resne težave pri razvoju fine motorike. S pravilnim podporo in spodbudo lahko otroci razvijejo svoje finomotorične veščine, kar jim bo koristilo na mnogih področjih skozi celo življenje.

Igre so močno orodje za razvoj fine motorike. Kot starši lahko otroku omogočimo različne dejavnosti, ki so ne le zabavne, ampak tudi učinkovite za razvoj te ključne veščine.  

Michel, E., Roethlisberger, B., Neuenschwander, R., & Roebers, C. M. (2011). Development of cognitive skills in children with motor coordination impairments at 12-month follow-up. Child Neuropsychology, 17(2), 151–172. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/21271412/ 

Pellegrini, A. D., & Smith, P. K. (1998). The development of play during childhood: Forms and possible functions. *Child Psychology and Psychiatry Review, 3*(2), 51-57. https://doi.org/10.1017/S1360641798001476