Mnogi starši se soočamo z izzivom, kako vzdrževati otrokovo pozornost na dejavnosti, ki jo opravlja. Pa naj gre za branje, pisanje ali kaj čisto drugega. Podobno lahko otrok odtava tudi pri vajah za krepitev fine motorike. Kako ohraniti otrokovo zanimanje in motivacijo za razvoj fine motorike na dolgi rok?

Zakaj je motivacija ključnega pomena?

Motivacija je ključnega pomena za učenje in razvoj, saj študije kažejo, da otroci, ki so motivirani in uživajo v dejavnostih, s katerimi se ukvarjajo, dosegajo boljše rezultate (Deci & Ryan, 2000). Dolgočasne in ponavljajoče se vaje lahko zmanjšajo motivacijo, zato je pomembno, da dejavnosti spreminjamo in prilagajamo otrokovim interesom. Poleg tega igre spodbujajo tudi kognitivni razvoj, saj otrok med igro rešuje probleme in uči se načrtovanja (Pellegrini & Smith, 1998).

Kot starši pogosto opažamo, da otroci hitro izgubijo zanimanje za dejavnosti, ki so preveč enostavne ali preveč zapletene. Zato moramo najti ravnovesje med izzivi in zabavo, da ohranimo otrokovo zanimanje.

Praktični nasveti za ohranjanje motivacije

Kot starši lahko uporabimo nekaj strategije, da ohranimo otrokovo zanimanje. 

• Raznolikost. Redno uvajajmo nove igre in dejavnosti, da preprečimo dolgčas. Na primer, če je otrok utrujen od sestavljank, lahko preidemo na oblikovanje iz modelirnih mas ali risanje. Raznovrstnost ohranja zanimanje in otroku omogoča, da razvija različne veščine. 
• Ustvarjanje izzivov. Postopoma povečujmo težavnost dejavnosti, da otrok ostane motiviran. Na primer, če otrok obvlada preproste sestavljanke z manj deli, mu ponudimo bolj zapletene. Izzivi spodbujajo otrokovo radovednost in željo po učenju. 
• Spodbudno okolje. Pohvalimo otroka, ko v nečem uspe ali napreduje, in ga spodbudimo, da poskuša znova, tudi če mu kaj ne uspe. Pozitivna povratna informacija je ključnega pomena za ohranjanje motivacije. Na primer, namesto da rečemo "To ni prav," lahko rečemo "Poskusi znova, skoraj ti je uspelo!" Tako bo manj verjetno, da bo otroku zmanjkalo volje. 
• Vključevanje v vsakdanje dejavnosti. Fino motoriko lahko razvijamo tudi skozi vsakdanje dejavnosti, kot so priprava hrane (npr. mazanje kruha) ali oblačenje (npr. zapenjanje gumbov). Te dejavnosti so ne le učinkovite, ampak tudi praktične, saj otroku omogočajo, da razvija veščine v vsakdanjem kontekstu, ob tem pa postaja samostojnejši. 
• Uporaba igrač in orodij. Uporabimo igrače in orodja, ki spodbujajo fino motoriko, kot so kapalke, pincete ali klešče, škarje in kladivo. Na primer, otrok lahko s kaplko prenaša kapljice vode iz ene posode v drugo ali s pinceto sortira majhne predmete.  

Te dejavnosti so ne le zabavne, ampak tudi zelo učinkovite za razvoj fine motorike.

Z otrokom preizkusita tudi različna gradiva LoveMyBrain za področja fine motorike, grafomotorike in koordinacije: https://lovemybrain.eu/gradiva, ki sodijo v skupino gradiv s področja MOTORIKE IN GIBANJA. 

Primeri dejavnosti za ohranjanje motivacije

Z raznolikostjo in drugimi orodji nad dolgčas in naveličanost! 

• Prilagodimo dejavnosti otrokovim interesom, vključimo njegove hobije.  Če ima otrok rad dinozavre, naj z modelirno maso izdeluje dinozavrske odtise. Če obožuje avtomobile, lahko sestavlja mini steze ali parkirišča. Organizirajmo tematske tedne (npr. "vesolje", "pirati"), kjer otrok skozi igro krepi fino motoriko (barvanje, rezanje, sestavljanje). 
• Uporaba igre kot orodja za učenje, igre kot so tekmovanja in izzivi. Kdo bo hitreje sestavil sestavljanko ali naredil ogrlico iz testenin? Otroci radi tekmujejo in premagujejo ovire ali podirajo mejnike (ali lahko sestaviš ogrlico v dveh minutah?). Igre, kot so "Twister prstov" ali "Dobble", krepijo spretnost prstov in so hkrati prinašajo zabavo. 
• Raznolikost vaj in materialov. Eksperimentirajmo z materiali: namesto klasičnega pisanja uporabimo plastelin, kinetični pesek, lesene kljukice, pincete ali gumbe. Zamenjajmo tudi orodje, uporabimo različne debeline svinčnikov, barvic ali čopičev za krepitev različnih mišičnih skupin v rokah. Tudi narava je lahko učilnica: naabirajmo liste, kamenčke ali izdelajmo gozdni kolaž, vse to bo krepilo fino motoriko skozi raziskovanje.
• Nagrajevanje in pohvala. Po končanem izzivu ponudimo drobne nagrade (mikro nagrade) (npr. nalepke, značke, dodaten čas za igro, ali pa dodatna pravljica zvečer pred spanjem). Uporabimo tudi progresivno pohvalo. Namesto splošne pohvale ("Super!") bodimo specifični ("Vau, kako natančno si razrezal te oblike!"). To povečuje otrokovo samozavest in motivacijo.
• Vključevanje vaj v vsakodnevne dejavnosti, kot so gospodinjska opravila. Otrok lahko pomaga pri lupljenju jajc, pritrjevanju gumbov, zlaganju perila ali vrtnarjenju. Odnese lahko smeti. Naj meša testo, reže mehko sadje (pod nadzorom) ali okrasi piškote – z vsem tem razvija koordinacijo in krepi ročne spretnosti.
• Dajmo otroku nadzor in izbiro. Otrok naj izbere, katero aktivnost bo izvajal (npr. ali bo risal ali sestavljal kocke). Občutek nadzora povečuje motivacijo. Ustvarimo rutino z možnostjo sprememb. Npr. najprej postavimo okvir (primer: "Vsak dan 10 minut igre s plastelinom"), nato pa dovolimo, da otrok izbere specifično aktivnost.

“Otrok, ki se igra z majhnimi predmeti, gradi svojo prihodnost." - Margaret Mead, ameriška antropologinja, znana po svojem delu na področju otroškega razvoja in kulture, Mead, M. (1930). Growing Up in New Guinea.

 Ohranjanje otrokove motivacije za razvoj fine motorike zahteva kreativnost in fleksibilnost. Kot starši lahko otroku omogočimo različne dejavnosti, ki so ne le učinkovite, ampak tudi zabavne. Z doslednostjo in pozitivnim pristopom bomo opazili, da se otrokova fina motorika počasi izboljšuje. Pomembno je biti potrpežljiv in se osredotočiti na napredke, ne le na končni rezultat.   

Deci, E. L., & Ryan, R. M. (2000). The "what" and "why" of goal pursuits: Human needs and the self-determination of behavior. *Psychological Inquiry, 11*(4), 227-268. https://doi.org/10.1207/S15327965PLI1104_01 

Pellegrini, A. D., & Smith, P. K. (1998). The development of play during childhood: Forms and possible functions. Child Psychology and Psychiatry Review, 3(2), 51-57. https://doi.org/10.1017/S1360641798001476