Možgani so kot kozmična super računalniška moč, ki jo lahko prilagodite in preprogramirate z razvojem. - Stephen Hawking - teoretični fizik in kozmolog z Univerze v Cambridgeu

Če otrok večkrat rešuje matematične probleme, logične izzive ali druge vsakdanje probleme, s tem spodbujamo njegov kognitivni razvoj na več načinov. Reševanje takšnih nalog krepi njegove miselne sposobnosti, saj povečuje aktivnost v možganih in spodbuja rast novih nevronskih povezav. Ta miselna telovadba izboljšuje sposobnost kritičnega mišljenja in analitičnih spretnosti, saj otrok razvija sposobnost prepoznavanja vzorcev, logičnega sklepanja in sistematičnega pristopa k reševanju problemov. Kasneje vse te izkušnje otrok prenese na šolske vsebine. Poleg tega se z “možgansko telovadbo” izboljšuje tudi spomin, saj mora otrok pri reševanju nalog pogosto priklicati predhodno znanje in ga uporabiti v novih kontekstih. Reševanje problemov krepi vztrajnost in disciplino, saj se otrok uči soočati s težavami in jih premagovati z vztrajnim delom in osredotočenostjo. Tudi samozavest se poveča z vsako uspešno rešeno nalogo, posebej, če je ta zahtevna, kar daje otroku občutek, da je nekaj dosegel, in ga spodbuja k nadaljnjim izzivom. Poleg kognitivnih koristi reševanje problemov spodbuja tudi kreativno razmišljanje, saj mora otrok pogosto najti inovativne rešitve in razmišljati izven ustaljenih okvirjev. Vse te spretnosti in sposobnosti, pridobljene skozi reševanje matematičnih in logičnih problemov, so ključne za uspešno delovanje v šoli in vsakdanjem življenju ter predstavljajo temelj za vseživljenjsko učenje in prilagodljivost v spreminjajočem se svetu.

Z vajami in aktivnostmi, ki spodbujajo delovanje možganov, lahko izboljšamo svoje kognitivne sposobnosti in splošno intelektualno delovanje. IQ - inteligenčni kvocient, je merilo kognitivnih sposobnosti in se razlikuje od posameznika do posameznika, in do sedaj ni nobenih dokazov, da bi se ga dalo zvišati, obstajajo pa različne metode, ki pomagajo pri razvoju in izboljšanju kognitivnih sposobnosti. 

Kaj vse koristi možganom?

• Mentalni izzivi: Reševanje ugank, križank, sudokuja, šahovskih problemov ali drugih logičnih iger, kot so LoveMyBrain LABIRINTI vam lahko pomaga razvijati razmišljanje, spomin in ustvarjalnost. Ne le šolsko delo, tudi prostočasne dejavnosti lahko aktivirajo možgane, da so bolje pripravljeni za delo.
• Učenje novih stvari: Postavimo si izziv: pridobivanje novih znanj in spretnosti, kot so učenje jezikov, igranje instrumenta ali študij novega področja, spodbudi delovanje možganov. Otrok naj se nauči imena za različne predmete v več jezikih, npr. LoveMyBrain BARVE – COLOURS ali LoveMyBrain DNEVI V TEDNU – DAYS OF THE WEEK , naj odkrije, kar ga zanima, sledimo njegovi vedoželjnosti, nato pa raziščimo to novo področje. Sploh ni nujno, da je to, kar se bo otrok učil, povezano s šolo, lahko je nekaj čisto drugega. Bo pa vplivalo na učenje v prihodnje.
• Fizična aktivnost: Redna telesna vadba izboljša pretok krvi v možganih in poveča oskrbo s kisikom, zaradi česar se lahko izboljša splošno delovanje možganov. Sprehodimo se v naravi, tecimo, kolesarimo, plezajmo. Ob slabem vremenu uporabimo gradivo LoveMyBrain POKAŽI MI POLOŽAJ. Različne fizične aktivnosti bodo spodbudile delovanje možganov, lahko pa nas tudi povežejo z otrokom, če se jih bomo udeleževali skupaj.

 Otroci si ne zapomnijo svojega najboljšega dne pred televizijskim zaslonom. - neznan avtor

Kaj še pomaga za dobro delovanje možganov?

Mentalni izzivi, ki omogočajo gradnjo novih nevronskih povezav, so pomembni, ni pa to vse, kar lahko naredimo za otrokove ali svoje možgane.

• Zdrava prehrana. Uravnotežena prehrana, bogata z omega-3 maščobnimi kislinami, antioksidanti in drugimi hranili, kot so ribe, oreščki in semena, temna listnata zelenjava (blitva, špinača, ohrovt...), jagodičevje, avokado, temna čokolada.
• Dober spanec. Kvaliteten spanec je ključnega pomena za pravilno delovanje možganov. Med počitkom se možgani obnavljajo. Nočno spanje mora biti dovolj dolgo. Mlajši kot je otrok, dlje naj spi. 
• Družabne dejavnosti. Sodelovanje v družabnih dejavnostih, kot so pogovori, diskusije, skupinske igre ali sodelovanje v skupinskih projektih, lahko spodbuja kognitivne sposobnosti, kot so komunikacija, empatija in reševanje problemov. Vsa gradiva LoveMyBrain so zasnovana tako, da spodbujajo delovanje možganov. Poskusite jih več, začnete lahko z gradivi LoveMyBrain LABIRINTI, LoveMyBrain MOŽGANČKAJMO!, ali pa LoveMyBrain PRSTANČEK, PRSTANČEK, ter nato postopno odkrijte še ostala.

Razlike po starosti

Spodbujanje delovanja možganov in izboljšanje kognitivnih sposobnosti je kompleksen proces, ki vključuje različne dejavnike, ki smo jih našteli zgoraj. Glede na starost otroka smo lahko ob tem dodatno pozorni še na nekatere druge vidike.

Splošno gledano, lahko delovanje možganov in izboljšanje kognitivnih sposobnosti spodbudimo z več različnimi pristopi. Redna telesna aktivnost izboljšuje prekrvavitev in oksigenacijo možganov, kar je ključno za optimalno delovanje možganov. Uravnotežena prehrana, bogata z antioksidanti, omega-3 maščobnimi kislinami, vitamini in minerali, podpira zdravje možganov. Učenje novih veščin in reševanje mentalnih izzivov, kot so uganke in matematične naloge, krepi nevronske povezave in spodbuja nevroplastičnost. Kakovosten spanec omogoča konsolidacijo spomina in obnovo možganskih funkcij, medtem ko socialna interakcija spodbuja možgansko aktivnost in čustveno ravnovesje.

Od rojstva do petih let starosti

V zgodnjem otroštvu je igra ključnega pomena za razvoj možganov. Skozi igro in raziskovanje otrok razvija nevronske povezave in kognitivne sposobnosti. 

Branje otroških knjig in pripovedovanje zgodb spodbuja jezikovne in kognitivne veščine. 

Različne fizične dejavnosti, kot so plezanje, tek in ples, pomagajo pri razvoju motoričnih spretnosti in koordinacije, kar pozitivno vpliva tudi na možganske funkcije. 

Poleg tega je pomembno zagotavljati spodbudno in varno okolje, kjer lahko otrok raziskuje in se uči brez omejitev.

Od šestih do dvanajstih let starosti 

V šolskem obdobju je pomembno spodbujati učenje in reševanje problemov v šolskem okolju ter zunaj njega. 

Učenje glasbe ali igranje inštrumenta izboljšuje kognitivne sposobnosti, kot so koncentracija, spomin in ustvarjalnost. Tudi mednarodne primerjave znanja so pokazale bistveno boljši uspeh pri otrocih, ki poleg šole obiskujejo še glasbeno šolo ali neko drugo obliko glabenega pouka. 

Sodelovanje v športnih aktivnostih krepi tako telesne kot mentalne spretnosti. Poudarek na razvoju socialnih veščin in sodelovanju v skupinskih projektih pomaga otrokom pri razvijanju čustvene inteligence in komunikacijskih sposobnosti. 

Ustvarjanje spodbudnega domačega okolja, kjer je učenje zabavno in kjer so otroci nagrajeni za svoje dosežke, ob neuspehu pa so deležni spodbue, ne kritike, prav tako podpira kognitivni razvoj.

Najstniki od trinajstega do devetnajstega leta starosti

V adolescenci je pomembno nadaljevati z učnimi izzivi, ki vključujejo reševanje kompleksnih problemov, kritično mišljenje in samostojno učenje, saj se takrat možgani še vedno razvijajo in gradijo. 

Učenje veščin za življenje, kot so finančna pismenost, načrtovanje kariere in razvijanje samostojnosti, prav tako prispeva k kognitivnemu razvoju, saj so to vsebine, s katerimi se v mlajših letih srečamo redkeje. 

Tudi v tem obdobju naj bi nadaljevali z redno telesno dejavnostjo in tudi z zadostno količino spanca. To sta (skozi vse življenje) ključna dejavnika za optimalno delovanje možganov, ki krepita možganske funkcije in razvoj spomina. 

Sodelovanje v družbenih in kulturnih dejavnostih spodbuja socialno inteligenco in omogoča praktične izkušnje, ki so dragocene za celostni razvoj možganov. V teh letih so socialne izkušnje drugačne kot v mlajših letih in otroci naj dobijo možnost nabiranja tudi teh. V najstniških letih je druženje izjemnega pomena, da se mladostnik razvije v samozavestnega odraslega. 

Spodbujanje radovednosti in omogočanje dostopa do raznolikih virov znanja, kot so knjige, delavnice in spletni tečaji, pomaga mladostnikom razvijati širok spekter interesov in sposobnosti.

Mlajši odrasli - okoli 20 let starosti 

V zgodnji odraslosti je ključno, da posamezniki nadaljujejo z duševno in telesno dejavnostjo. 

Študij, delo in hobiji, ki zahtevajo intelektualne napore, kot so učenje novih jezikov, igranje strateških iger in vključevanje v znanstvene raziskave, ohranjajo možgane aktivne. 

Redna telesna vadba, zdrava prehrana in ustrezen spanec ostajajo temeljni za dobro delovanje možganov. Socialne interakcije, mreženje in sodelovanje v skupinskih dejavnostih izboljšujejo čustveno zdravje in kognitivne funkcije. 

Vseživljenjsko učenje in prilagodljivost sta ključnega pomena za ohranjanje kognitivnih sposobnosti skozi celotno življenje.

Spodbujanje razvoja otrokovih možganov

Kot rečeno, lahko začnemo otrokov razvoj spodbujati že kmalu po rojstvu. Od majhnega vključimo v otrokov vsakdan aktivnosti, ki bodo zahtevale več od njega, saj so raziskave pokazale, da bo otrok na dolgi rok postal bolj uspešen. Dovolj se je držati nekaj preprostih “pravil”, ki bodo pomembno prispevale h kognitivnemu razvoju. 

• Z otrokom se pogovarjajte, večkrat poimenujte vsakodnevne predmete in jih vključite v povedi.
• Dovolite otroku raziskovati in se premikati.
• Otroku pojte pesmi.
• Otroku berite.
• Otrok naj bo v stalnem stiku s knjigami.
• Odgovorite na vsa otrokova vprašanja “zakaj?”.

Kognitivne sposobnosti lahko izboljšujemo vse življenje, predvsem pa vse otroštvo in mladost. Res je, da lahko storimo veliko, če začnemo že takoj po rojstvu, a lahko tudi kasneje pomembno spodbudimo kognitivni razvoj.

S tem, da bomo pozorni na dovolj miselnih izzivov, spanje, telesno aktivnost in zadostne socialne stike z vrstniki, bomo podprli otroka in njegov miselni razvoj. 

Študije so potrdile povezavo med kognitivnimi sposobnostmi in učnim uspehom.*

* Peng, P. & Kievit, R. A. (2020). The Development of Academic Achievement and Cognitive Abilities: A Bidirectional Perspective. Child Development Perspectives. 14 (1), 15-20.