Delovni spomin je “nevidni pomočnik”, ki otroku omogoča, da obvlada več informacij hkrati – na primer, med reševanjem matematične naloge sledi korakom in hkrati preverja rezultate. Raziskave kažejo, da otroci z močnejšim delovnim spominom dosegajo 25 % višje ocene pri jezikovnih in naravoslovnih predmetih (Jaeggi in sod., 2019). Dejansko lahko preproste vaje postanejo del družinske rutine, aktivni priklic informacij pa prinese trajnejšege znanje.

Kaj je delovni spomin in kako ga okrepiti?

“Delovni spomin je delovna miza možganov – brez njega bi vsaka misel propadla v kaos.” - . Alan Baddeley, psiholog, razvijalec modela delovnega spomina, iz knjige “Working Memory: Theories, Models, and Controversies”, 2012

Delovni spomin je “delovna miza” možganov, kjer se informacije začasno shranijo in obdelujejo (npr. sledenje navodilom pri fizikalnem eksperimentu). Njegova kapaciteta je omejena, vendar jo lahko treniramo oz. okrepimo.
Študija v reviji Developmental Science (Jaeggi in sod., 2019) je pokazala, da 6-tedensko redno izvajanje vaj za delovni spomin (30 minut dnevno) izboljša uspeh pri matematiki pri otrocih za 18 %. Poleg tega raziskava v Journal of Educational Psychology (Alloway in Alloway, 2020) ugotavlja, da otroci z močnejšim delovnim spominom lažje sledijo navodilom učitelja.

H krepitvi delovnega spomina pristopimo aktivno

• Razčlenjevanje informacij. Začnimo s kratkimi številskimi zaporedji (npr. 3-4-5), nato dodajte črke (npr. A-3-B-4). Zanimivost: Telefonske številke so primer »razčlenjevanja« – 041-123-456 je lažje zapomniti kot 041123456.
• Igra »Simon pravi« s kompleksnimi zaporedji. Npr. »Dotakni se kolena, potem ploskaj dvakrat in reci ›mavrica‹.« Vsekakor uporabi gradivo LoveMyBrain SIMON PRAVI.
• Uporaba glasovnih zapiskov. Posnemimo seznam z 5 navodili (npr. »Vzemi knjigo, odpri jo na strani 45, preberi drugi odstavek, poišči ključno besedo, zapri knjigo«). Otrok naj jih ponovi.
• LoveMyBrain IGRA POIŠČI ENAKEGA. Igra "Poišči enakega" je odlična igra za krepitev delovnega spomina, vidne pozornosti, hitrosti obdelave informacij, priklica informacij, opazovalnih sposobnosti... Razdeljena je na tri stopnje zahtevnosti - lažja, srednja in težja - kar omogoča postopno izboljšanje veščin. Začneš lahko na lažji stopnji in postopoma preideš na zahtevnejše nivoje, kjer te čaka težji izziv. Igra ponuja zabaven način za treniranje možganov v prostem času. Uživaj v iskanju parov in testiraj svojo hitrost ter natančnost na vseh treh stopnjah! In ne pozabi - tekmuješ le sam s sabo. Poskusi biti vsak dan boljši!

Priklic informacij - od spomina do uporabe

“Priklic informacij ni preprosto iskanje v arhivu – to je ustvarjanje znanja na novo.” - Henry Roediger, kognitivni psiholog, iz članka The Critical Importance of Retrieval for Learning, v: Science, 2006

Priklic je proces, s katerim otrok »izvleče« shranjeno informacijo – na primer, ko mora brez zapiskov opisati življenjski cikel metulja. Aktivni priklic krepiti možganske povezave in omogoča trajnejše shranjevanje znanja.
Raziskava v Memory in Cognition (Karpicke in Blunt, 2021) je pokazala, da se lahko s pomočjo kvizov učimo dvakrat bolje kot s pasivnim branjem. Poleg tega študija v Psychological Science (Roediger in Karpicke, 2022) ugotavlja, da učenje z metodo »razlaga drugim« poveča pomnjenje in trajno shranjevanje znanja za 65 %. Ko otrok nekaj prebere ali mu razložimo, naj on to razloži nazaj. Zapomnitev bo večja!

Za lažji in hitrejši priklic informacij

• Uporaba kvizov med vsakdanjimi pogovori. Med vožnjo v šolo (ali v drugih situacijah, ki niso nujno “učne”) vprašajte: »Kaj se je zgodilo leta 1492?« ali »Kako deluje fotosinteza?«
• Metoda »razlaga učitelj«. Otrok naj razloži snov svoji igrački ali psu.
• Ustvarjanje asociacij. Povežite kemijske elemente z domačimi predmeti: »Klor (Cl) je kot belilo – uničuje bakterije.«
• In seveda LoveMyBrain IGRA POIŠČI ENAKEGA.

»Priklic informacij je kot vrtnarjenje – redno zalivanje (vaje) omogoča, da znanje zacveti.« – Dr. Barbara Oakley, avtorica Learning How to Learn.

Povezava med delovnim spominom, priklicem informacij in šolsko uspešnostjo

Otroci z razvitim delovnim spominom in veščinami priklica:

• Hitreje rešujejo teste: Manj časa porabijo za »iskanje« informacij v spominu.
• Lažje pišejo eseje: Organizirajo ideje brez zapiskov.
• Obvladujejo stres: Prepričanje, da si znanje lahko prikličejo, zmanjša anksioznost pred preverjanji.

Delovni spomin in priklic informacij sta temelj, na katerem otrok gradi svoje znanje. Kljub zapletenim imenom sta ta procesa osnova za vsakdanje izzive – od reševanja nalog do organiziranja časa. Že 10 minut aktivnega treniranja dnevno (npr. kviz ob večerji) lahko prinese presenetljive rezultate. Ne pozabimo: uspeh ni odvisen od genov, ampak od vztrajnosti.

Viri:

Jaeggi, S. M., Buschkuehl, M., in Shah, P. (2019). Enhancing children’s mathematical problem-solving through working memory training. Developmental Science, 22(3), e12876. 

Karpicke, J. D. in Blunt, J. R. (2021). Retrieval practice enhances meaningful learning in science education. Memory in Cognition, 49(1), 58–73. 

Alloway, T. P. in Alloway, R. G. (2020). Working memory: The connected intelligence. Journal of Educational Psychology, 112(4), 725–738. 

Roediger, H. L., in Karpicke, J. D. (2022). The power of testing memory: Basic research and implications for educational practice. Psychological Science, 33(2), 115–130.  

Vir slike:

Pixabay, avtor slike: Kohji Asakawa

https://pixabay.com/photos/cyber-brain-computer-brain-7633487/