Z otrokom sedite za knjigo, ob domači nalogi, oba vzdihujeta, oba naveličana, napredka pa ni. Otrok se trudi, res bi rad, a ima zelo kratkotrajno pozornost. Koncentracije, ki je potrebna za osvojitev snovi, ki ga v tem tednu čaka na ocenjevanju znanja, ne zmore.

Kaj lahko naredimo? Kaj narediti, ko zmanjka volje do učenja? Dodatno vztrajanje pri sedenju za knjigo in zelo dolgo sedenje za knjigo verjetno ne bo pomagalo.

Ni potrebno, da ima otrok motnjo pozornosti in koncentracije, da se ne bi vsaj občasno spopadal s tovrstnimi težavami pri učenju.

Pri učenju je zelo pomembno, da si jemljemo redne odmore. Ob tem je zelo koristno, če so odmori napolnjeni z gibanjem (naj otrok med odmorom ne gleda risank - s tem se njegova koncentracija ne bo povečala).

Lahko seveda izvajamo vaje za koncentracijo pri učenju, vaje za pozornost, a lahko pomemben napredek dosežemo tudi z nekaterimi drugimi prijemi. Redno (zmerno) gibanje je tu izrednega pomena. 

"Otroci, ki imajo možnost gibanja med učenjem, kažejo boljše rezultate pri koncentraciji in boljšem pomnjenju informacij. Premikanje spodbuja tudi ustvarjalno razmišljanje." - Mariale Hardiman, nevroznanstvenica s področja izobraževanja

Dolgo neprekinjeno sedenje za knjigo bo redkokdaj obrodilo sadove. Namenjeno je, da se gibljemo, aktivno mora biti tudi telo, ne le um. 

Če bomo poskrbeli za redno telesno aktivnost, lahko izboljšamo (otrokove) kognitivne sposobnosti, vključno s spominom, pozornostjo, koncentracijo in učenjem. Telesna dejavnost spodbuja pretok krvi v možgane, kar lahko poveča oskrbo s kisikom in hranili, ki so ključni za optimalno delovanje možganov.

Telesna aktivnost lahko pomaga otrokom bolje nadzorovati svojo pozornost in koncentracijo. Gibanje med učenjem ali med odmori lahko zmanjša utrujenost in stres ter pomaga ohranjati osredotočenost na učne naloge.

Izredno pomemben pri gibanju je vpliv telesne dejavnosti na razpoloženje. Gibanje spodbuja sproščanje endorfinov in drugih nevrotransmiterjev, ki izboljšujejo razpoloženje in zmanjšujejo stres. Otroci, ki so bolj sproščeni in srečni, so pogosto bolj osredotočeni in bolje uspevajo pri učenju.

Še enega stranskega učinka rednega gibanja ne smemo spregledati: redna telesna aktivnost lahko pomaga otrokom razvijati samoregulacijske veščine, kot so vzdržljivost, samodisciplina in nadzor impulzov. To lahko pozitivno vpliva na njihovo sposobnost nadzora nad svojim vedenjem in koncentracijo med učenjem.

Študije so pokazale na močno povezavo med telesnim zdravjem in kognitivnimi sposobnostmi. Otroci, ki so telesno aktivni in imajo zdrav življenjski slog, pogosto kažejo boljše kognitivne rezultate in se uspešeje učijo.

 "Gibanje med učenjem lahko izboljša sposobnost osredotočenja in pomaga pri boljšem pomnjenju informacij. Aktivni um je bolj pripravljen na učenje." - John Ratey, nevrokognitivni znanstvenik

Zaradi vsega tega je pomembno, da otroke spodbujamo h gibanju. Naj gre za resnejše ukvarjanje s športom, rekreativno udejstvovanje v športnih dejavnostih, ali krajše premore med učenjem, ki vsebujejo gibanje - vse bo pripomoglo k lažjemu učenju.

Koncentracijo in pozornost seveda lahko krepimo na veliko različnih načinov, z vajami ipd., ne spreglejmo pa tudi pomembnega pozirivnega vpliva gibanja na uspešno učenje (preko okrepljene in povečane pozornosti in koncentracije).