Zakaj je zadnji del šolskega leta tako kritičen? Zakaj smo sedaj vsi tako napeti, za nobeno reč ni časa? Res mora biti tako?! 

Ko se šolsko leto bliža koncu, se pri mnogih otrocih pojavi značilen vzorec: kopičijo se zaključna ocenjevanja znanja, roki za govorne nastope in morebitno popravljanje negativnih ocen. Raziskave kažejo, da se v tem obdobju stopnja stresa pri učencih povzpne za kar 40 %. Kot starši se pogosto sprašujemo, kako naj podpiramo svoje otroke, ne da bi jim nehote dodali še več pritiska. Čeprav šest tednov nekako ne zveni kot šprint, ga tako vseeno doživljamo. Tek maratona v šprintaškem tempu nivo pritiska, tako časovnega kot vsebinskega, le še poveča.   

Zadnji tedni šolskega leta prinašajo otrokom izjemno psihično in emocionalno breme, saj se soočajo s kopico izzivov, ki jih prinaša končno ocenjevanje. Številnim ocenjevanja znanja, ki si sledijo brez odmorov in se kopičijo v kratkem časovnem obdobju, povzročajo občutek preobremenjenosti in časovne stiske. Hkrati se pojavlja strah pred neuspehom, še posebej pri tistih, ki morajo popravljati negativne ocene ali doseči določene ocene. Primerjanje z vrstniki, ki se v tem obdobju še posebej stopnjuje, krepi občutek negotovosti in nezadostnosti. Dodaten pritisk predstavljajo pričakovanja staršev in učiteljev, ki jih otroci pogosto dojemajo kot breme, čeprav so morda dobronamerna. Pomanjkanje spanja zaradi učenja tudi pozno zvečer še poslabša koncentracijo in poveča razdražljivost. Socialna dinamika se v tem obdobju pogosto zaostri, saj se pojavljajo konflikti med sošolci zaradi tekmovalnost. Občutek izgube nadzora nad lastnim časom in življenjem se stopnjuje, ko se šolske obveznosti prelivajo tudi v prosti čas. Za nekatere otroke to pomeni tudi konec strukturiranih dejavnosti in strah pred poletnimi spremembami. Vse to skupaj ustvarja stres, ki se lahko kaže tudi kot glavobol, težave s spanjem, izguba apetita ali celo izbruhi jeze. Kljub vsemu pa je pomembno spomniti, da je to začasno stanje, ki ga je mogoče prebroditi z ustrezno podporo in razumevanjem.

Straši lahko otroka podpremo tako, da mu omogočimo strukturo, podporo in razumevanje, ne da bi prevzeli vso odgovornost zanj. Poglejmo, kaj se lahko na temo preživljanja zadnjih tednov šolskega leta z manj stresa in več učinkovitosti naučimo iz psiholoških raziskav priporočil pedagogov. 

1. Ustvarjanje podpore brez prekomernega nadzora  

Ko se otrok sooči s kupom obveznosti, se pogosto počuti preobremenjenega, pogosto se mu zdi, da ne bo zmogel, občuti nemoč. Študija (Chen & Zimmerman, 2023) je pokazala, da delitev kompleksnih nalog na manjše korake zmanjšuje anksioznost in povečuje verjetnost za uspeh. Namesto da otroku rečemo, naj “naredi vse do petka”, lahko nalogo razdelimo na manjše dele: “danes prvi del, jutri drugi”. Uporaba seznama opravil, kjer otrok sam prečrta izpolnjene naloge, daje občutek napredka, premikanja naprej, ne pa stanja na mestu. Prav tako je dobro, če otrok sam določi vrstni red dela – če se raje najprej loti matematike kot slovenščine, naj bo to njegova odločitev.  

Vizualni koledarji so odlično orodje za obvladovanje časa in predvsem za boljši občutek za čas. Z raziskavo (Garcia in sod., 2021) so ugotovili, da otroci, ki v koledarjih uporabljajo barvno označevanje, čutijo manjši časovni pritisk. Na skupno vidno mesto, kot je hladilnik ali tabla, lahko obesimo koledar z označenimi ocenjevanji znanja, roki in drugimi pomembnimi datumi. Naj otrok sam označuje izpolnjene obveznosti – to mu bo dalo občutek kontrole, imel bo pregled nad obveznostmi. Pomagajmo si z LoveMyBrain SEZNAMI OPRAVIL.

Ključno je, da otrok občuti odgovornost, vendar ve, da lahko vedno pride po pomoč. Ne rešujmo problemov namesto njega, temveč ga vprašajmo: “Kako misliš, da bi to lahko rešil?” Hkrati pa mu ponudimo podporo, ko jo potrebuje: “Če se zatakne, me pokliči in ti bom pomagal.”  

“Najboljši način za spopadanje s stresom je organizacija: razčleni, prioritiziraj, delaj.” - David Allen, strokovnjak za produktivnost, iz knjige Getting Things Done, 2001 

2. Spodbujanje zdravih navad za večjo učinkovitost  

Spanje je temelj uspeha. Študija (Walker, 2023) je pokazala, da ena sama noč slabšega spanja zmanjša kognitivne sposobnosti za 20 %. Da zagotovimo kakovostno spanje, omejimo otroku zaslone vsaj eno uro pred spanjem, saj modra svetlaba zavira melatonin, ki nas naravno ponese v spanec. Uvedimo lahko tudi večerno rutino, kot je branje ali pogovor, namesto učenja do poznih ur.

Gibanje je naravni antistres. Fizična aktivnost poveča endorfine in izboljša koncentracijo (Harvard Health, 2022). Med učenjem lahko otroku ponudimo kratke aktivnosti, kot so 10-minutni skoki na trampolinu ali sprehod, ki osveži možgane.  

Prehrana prav tako igra ključno vlogo pri koncentraciji. Raziskave (Gómez-Pinilla, 2022) kažejo, da omega-3 maščobe (losos, oreščki) in kompleksni ogljikovi hidrati (oves) izboljšajo delovanje možganov. Med učenjem lahko otroku ponudimo hiter in zdrav prigrizek, kot je jogurt z oreščki in medom ali polnozrnati toast z avokadom.   

3. Obvladovanje stresa: Kako pomagati otroku, da ne obupa?  

Naučimo se pogovora, ki spodbuja, ne obremenjuje. Namesto da rečemo: “Zakaj še nisi naredil?” lahko vprašamo: “Kateri del ti povzroča največ težav?” ali “Kako ti lahko pomagam, da bo lažje?”.

Za hitro umirjanje lahko otroka naučimo tehniko 4-7-8 dihanja (vdih 4 sekunde, zadrževanje 7 sekund, izdih 8 sekund), ki učinkovito zmanjša anksioznost (Mayo Clinic, 2023). Druga preprosta metoda je 5-minutna "pavza za stiskanje blazine", kjer fizična aktivnost sprosti napetost. Uporabimo lahko tudi LoveMyBrain KARTICE ZA UMIRJANJE. 

Pomembno je, da nagrajujemo trud, ne le rezultat. Carol Dweck (2006) je dokazala, da otroci z “growth mindsetom” (prepričanjem, da se sposobnosti lahko razvijajo) bolje prenašajo izzive. Namesto da pohvalimo le dobro oceno, lahko rečemo: “Vidim, da si se zelo potrudil!” ali “Prej si imel težave s tem, zdaj pa že veliko bolje razumeš!”   

“Ocene merijo samo to, kar si zapomnil ob določenem času, ne tvojega potenciala.” sir Ken Robinson, iz njegovega slavnega TED talka iz leta 2006, z naslovom: “Do schools kill creativity?” 

4. Kaj če mora otrok popravljati negativno oceno?  

Najprej otroku privoščimo 1-2 dni počitka, saj utrujenost zmanjša učinkovitost. Nato se lahko posvetimo pogovoru z učiteljem, da ugotovimo, kje so še možnosti za izboljšanje. 

Pri načrtovanju popravljanja se osredotočimo na realne cilje. 30 minut dnevno učenja je bolj učinkovito kot maratonsko učenje. Pomembno je tudi, da se osredotočimo na najšibkejše točke in ne ponavljamo snovi, ki jo otrok že dobro obvlada.  

 “Najtežji del vsakega maratona je zadnjih 5 km - tam se razkrije tvoj resnični značaj.” - Eliud Kipchoge, maratonec, iz intervjuja za časopis The Guardian, 2019 

Naj otrok ve, da ni sam  

Zadnji tedni šolskega leta so zahtevni, vendar lahko z dobro podporo otrok ne le preživi, ampak tudi raste. Ključ je v ravnovesju med strukturo in sproščenostjo, med avtonomijo in pomočjo. Najpomembneje pa je, da otrok ve, da smo mu na voljo ne glede na ocene.  

Trije predlogi za preživetje zadnjih mesecev pouka   

1.  “Razčleni in osvoji” – Naj učenje ne bo nepremagljivo  

Otroci lahko:  

✔ Razčlenijo velika opravila na “mini-izzive” – po 30 minut dnevno namesto 4 ure naenkrat  

✔ Ustvarijo vizualni napredovalni grafikon – prečrtovanje opravljenih nalog daje občutek zmage  

Starši lahko:  

✔ Pripravimo “šprinterski koledar” – z barvnimi oznakami za teste in roke (rdeče = nujno, zeleno = opravljeno)  

✔ Zamenjamo “Zakaj še nisi?” s “Kateri del naj narediva najprej?”   

2.  “Napolni baterije” – Brez energije ni koncentracije  

Otroci lahko:  

✔ Vzpostavijo “energijske rutine” – 5-minutni skoki ali sprehod po vsaki uri učenja  

✔ Si postrežejo z “možgansko hrano” – oreščki, banane, temna čokolada namesto sladkarij  

Starši lahko:  

✔ Uvedemo “jutranje premirje” – 10 minut skupnega mirnega zajtrka brez telefonov  

✔ Omogočimo “mini-oddih” – 15-minutno ležanje z glasbo po pouku (brez vprašanj o ocenah!)   

3.  “Ne pozabi, da to mine” – Ohrani perspektivo  

Otroci lahko:  

✔ Ustvarijo “seznam dosežkov” – zapisujejo, kar so že opravili (ne le, kar še morajo)  

✔ Določijo “nagrado po šprintu” – obljuba filma, izleta ali dneva brez knjig  

Starši lahko:  

✔ Rečemo: “Vidim tvoj trud” namesto “Kakšna bo ocena?”  

✔ Pripravimo “zaključni ritual” – sladoledna zabava po zadnjem testu ali zabava v pižamah (ali pa kar dan, ko bomo celega preživeli v pižamah)  

Te tri strategije niso le za preživetje – omogočajo otrokom, da občutijo nadzor in ponos, ne samo pritiska. Ko se bomo konec junija ozirali nazaj, se ne bomo spominjali stresa, temveč tega, kako smo se skupaj spoprijeli z izzivom. 

Povzeto po pedagoških priporočilih Stanford University in psiholoških strategijah za obvladovanje stresa pri otrocih.

Viri:

American Psychological Association. (2022). Stress in America: Youth mental health crisis continues.

Chen, X., & Zimmerman, B. (2023). Task segmentation and academic performance in adolescents. V: Journal of Educational Psychology, 115(2), 345-360.   

Dweck, C. (2006). Mindset: The new psychology of success. Random House.

García, T., in sod. (2021). Visual schedules and time management in children. V: Child Development Perspectives, 15(3), 210-218. 

Gómez-Pinilla, F. (2022). Brain foods: The effects of nutrients on brain function. V: Nature Reviews Neuroscience, 9(7), 568-578.

Walker, M. (2023). The neuroscience of sleep and learning. V: Nature Reviews Neuroscience, 24(1), 45-59.

Vir slike:

Pixabay, avtor slike Beasternchen

https://pixabay.com/illustrations/child-school-learn-write-9085875/