Kako pa preživeti kot starš v zadnjem šolskem šprintu? Ko otrok trpi zaradi stresa, trpimo tudi mi. Kar koli, kar traja šest tednov, bi naravno poimenovali maraton. Zakaj torej zadnje tedne šolskega leta vsi doživljamo kot šprint?

Zadnji tedni šolskega leta so naporni tudi za nas starše. Ko vidimo, kako se naši otroci mučijo s testi, lovijo roke in popravljajo ocene, nas pogosto premagata občutek nemoči in izčrpanosti. Raziskave kažejo, da tudi stres pri starših v tem obdobju zviša vsaj za tretjino, še bolj, če imamo več otrok v šoli hkrati.  

Intenziven stres, ki ga prinaša zaključevanje šolskega leta ima več vzrokov. Najbolj očitna je skrb za otrokov učni uspeh, saj se končno ocenjevanje pogosto doživlja kot merilo uspešnosti celotnega leta. Posebej je to izrazito v tistih letih šolanja, kjer se pridobljeni uspeh šteje dalje in vpliva na možnosti za vpis na višjo stopnjo šolanja. Številni starši se soočamo z dodatnim pritiskom, ko moramo pomagati pri popravljanju (negativnih) ocen, morda otroku urediti inštrukcije, ali pa se enostavno prebijati skozi zelo gosto posejan urnik z ocenjevanji znanja in drugimi obveznostmi. Vse to pogosto zahteva prilagoditev siceršnjega družinskega urnika in spremembo ustaljenih rutin. 

Hkrati se pojavlja tesnoba zaradi primerjanja z otrokovimi vrstniki: ali bo moj otrok imel enake možnosti kot njegovi sošolci, ali bo ustrezno napredoval?

V tem obdobju postane bolj intenzivna tudi komunikacija s šolo, kar zahteva dodatno čustveno energijo, še posebej če prihaja do nesoglasij, npr. glede ocen ali pristopov. Vse to se dogaja vzporedno z že tako napornim koncem delovnega leta, ko se tudi službene obveznosti pogosto stopnjujejo pred dopusti. 

Dodaten dejavnik stresa je vprašanje poletnih aktivnosti - ali bomo uspeli organizirati počitniško varstvo, tabor ali druge oblike skrbi, medtem ko še vedno hodimo v službo? Občutek, da moramo biti povsod in vse narediti prav, včasih privede do izgorelosti, kar se kaže v razdražljivosti, težavah s spanjem in občutku izčrpanosti. 

Ker otroci absorbirajo našo negotovost in stres, lahko to še poslabša njihovo šolsko izkušnjo in učno uspešnost. Ključno vprašanje, ki si ga moramo zato zastaviti, ni le “Kako pomagati otroku?”, temveč tudi “Kako ohraniti svoje emocionalne in fizične vire, da lahko še naprej nudimo podporo?” 

“Starševska ljubezen naj bo kot varnostna mreža - vedno prisotna, a dovolj prožna, da omogoči let.” - dr. Shefali Tsabary, psihologinja, iz knjige “The Conscious Parent”, 2010

1. Ohranjanje lastnega duševnega in fizičnega zdravja  

Kot starši smo pogosto tako osredotočeni na otroke, da zanemarimo lastne potrebe. Študija (Smith in Jones, 2022) je pokazala, da je pri starših, ki redno skrbijo zase, za 40 % večja verjetnost, da ostanemo potrpežljivi in podporni v kriznih obdobjih.  

Praktični nasveti:  

- 20-minutni “reset” dnevno. Ne glede na to, kako zasedeni smo, si privoščimo vsaj 20 minut zase – sprehod, branje ali preprosto sedenje v tišini. Raziskave (UC Berkeley, 2023) kažejo, da že tako kratka pavza znatno zmanjša nivo kortizola, stresnega hormona.  

- Spanje kot prioriteta, ki si je ne dovolimo vzeti. Če smo dolgo pokonci, da bi otroku pomagali z nalogami, si dejansko škodimo. Walker (2023) dokazuje, da pomanjkanje spanja zmanjša našo sposobnost empatije in racionalnega odločanja. 

- Preproste tehnike za hitro sproščanje. Npr. 4-7-8 dihanje (vdih 4 sek., zadrževanje 7 sek., izdih 8 sek.) – učinkovito zniža stres v manj kot 2 minutah. Ali pa stiskanje teniške žogice – fizična aktivnost sprosti mišično napetost. Ko je le možno, izkoristimo zdravilno moč narave in svežega zraka.

2. Organizacija, ki zmanjša kaos  

Ko se množijo šolske obveznosti, hitro izgubimo nadzor. Študija (Garcia in sod., 2021) je ugotovila, da imajo družine, ki uporabljajo vizualne organizacijske sisteme, za 30 % manj konfliktov, povezanih s šolo.  

Učinkovite strategije:  

- Družinski koledar na vidnem mestu. Z barvnimi oznakami označimo teste, roke in druge pomembne datume. Naj vsak član družine vpiše svoje obveznosti.  

- Delitev nalog med staršema. Če sta oba starša vključena, se izognemo izgorelosti enega od staršev. Na primer: en skrbi za matematiko, drugi za slovenščino.  

- Tedenski “check-in” ob nedeljski večerji. 15-minutni pregled prihajajočega tedna zmanjša presenečenja in zadržuje stres pod kontrolo. Poskusimo pa vedno načrtovati tudi dlje vnaprej, da ne bo presenečenj (na primer, ko v nedeljo zvečer ugotovimo, da bi moral otrok do ponedeljka pripraviti govorni nastop).  

3. Komunikacija, ki zmanjša konflikte  

V stresnih obdobjih se pogosto znajdemo v začaranem krogu ukazov in pritoževanja. Raziskava (Johnson, 2022) je pokazala, da pozitivno formulirani stavki zmanjšajo konflikte za 60 %.  

Kako izboljšati komunikacijo?  

- Namesto ukazov ponudimo izbiro. “Bi raje najprej naredil matematiko ali slovenščino?” deluje bolje kot “Takoj zdaj začni z matematiko!”.

 - Priznanje težav brez dram. Ko otrok reče “Ne morem več!”, odgovorimo z “Vidim, da si utrujen. Kaj bi ti pomagalo?” namesto “Saj še nisi nič naredil!”  

- Dnevni ritual “vrtnic in trnja”. Ob večerji vsak pove eno dobro in eno težko stvar iz dneva – to ustvari vzdušje odprtosti, enakovredno seveda sodelujemo tudi starši.   

4. Kaj če čutimo, da izgubljamo nadzor?  

Sveti gral staršev v stiski:  

1. Prosimo za pomoč  

   - Tutorji, sorodniki ali sosedje lahko prevzamejo del obremenitve.  

   - Številne šole ponujajo brezplačno pomoč pri učenju.

2. Spremenimo pričakovanja  

   - Ni nujno, da bo vse perfektno – včasih “dovolj dobro” res zadostuje.  

   - Spomnimo se: en slab teden ne more pokvariti celotnega šolskega leta.

3. Ohranimo perspektivo  

   - Opomnimo se, da je to le obdobje, ki bo minulo  

   - Čez 10 let bo ta stres le še anekdota. 

Naša podpora otroku je maraton, ne izčrpajoči šprint. 

Opazujmo se sedaj in se naučimo, kako enakomerneje spodbujati otroka v naslednjem šolskem letu že od prvega septembra dalje.

Ne rešujmo vsega – spremljajmo in zaupajmo! Naša vloga ni prevzeti vseh odgovornosti, temveč biti vseprisotna podpora. Ko obupamo nad perfekcionizmom, otroku pokažemo, da je v redu prositi za pomoč in rasti skozi izzive.

Ključ do uspešnega zaključka šolskega leta ni v tem, da sami postanemo še en vir stresa za otroka. Z organizacijo, skrbjo zase in z malo humorja lahko preživimo to obdobje, ne da bi izgubili razum.  

Najpomembneje je, da se spomnimo: Nismo popolni – in nam ni treba biti. Dovolj je, da smo prisotni in da se trudimo.  

Viri:

Garcia, T., in sod. (2021). Visual organization in families. V: Family Relations, 70(1), 89-102.

Johnson, R. (2022). Positive communication in parent-child relationships. V: Child Development, 93(5), 1329-1342. 

Smith, L., Jones, P. (2022). Self-care and parental patience. V: Journal of Family Psychology, 36(4), 512-525.

University of California, Berkeley. (2023). Brief rests and cortisol reduction. Psychosomatic Medicine, 85(3), 287-294. 

Walker, M. (2023). Sleep deprivation and parental decision-making. V: Nature Human Behaviour, 7(2), 145-158. 

Vir slike:

Pixabay; avtor slike allen4uTW

https://pixabay.com/photos/plant-tub-bathroom-hygiene-7498330/