Anyone with a link can now view this file.
Emocionalna povezanost je srce vsakega zdravega odnosa med starši in otroki. Kot starši si želimo, da bi naši otroci čutili, da smo vedno tu zanje, da jih ljubimo in da jih razumemo. Toda kako lahko kot starši spodbujamo to emocionalno povezanost? Kako lahko ustvarimo okolje, kjer se otrok počuti varno, ljubljeno in povezano? Spoznajmo praktične načine za spodbujanje emocionalne povezanosti, ki temeljijo na znanstvenih raziskavah in vsakdanjih izkušnjah.
"Čas, ki ga namenimo otroku, je kot voda za rastlino – ne moreš videti rasti iz dneva v dan, a sčasoma prinese plodove." — Dr. Ross Greene, psiholog, iz knjige Raising Human Beings, 2021
Eden najboljših načinov za spodbujanje emocionalne povezanosti je preživljanje kakovostnega časa z otrokom. To ne pomeni, da moramo biti z otrokom 24 ur na dan, ampak da moramo biti prisotni in vključeni takrat, ko smo skupaj. Na primer, namesto da bi gledali televizijo, lahko igramo družinsko igro ali skupno beremo knjigo. Pomembno je, da smo v tem času resnično prisotni in da se otrok počuti slišanega in cenjenega.
Znanstvena študija, objavljena v reviji Journal of Marriage and Family, je pokazala, da kakovostni čas zmanjšuje občutek osamljenosti pri otrocih in povečuje emocionalno povezanost (Bronfenbrenner, 1979). Študija je poudarila, da otroci, ki preživljajo kakovostni čas s starši, kažejo večjo emocionalno stabilnost in manj vedenjskih težav.
Vsak dan namenimo nedeljivih 15 minut popolne pozornosti otroku brez motenj (brez telefonov ali televizije). Naj otrok sam izbere aktivnost - če je starejši, lahko to pomeni tudi skupno brskanje po socialnih omrežjih z njegovimi komentarji. Raziskave namreč kažejo, da redna kratka obdobja popolne pozornosti zmanjšujejo vedenjske težave (Larson, 2020).
Ustvarimo skupni foto dnevnik, kjer vsak dan dodamo eno sliko s kratkim opisom, za kaj smo hvaležni. Uporabimo skupinsko aplikacijo za družinske fotografije. Študije potrjujejo, da skupno dokumentiranje pozitivnih trenutkov povečuje zadovoljstvo z odnosom (Emmons, 2018).
"Ko imenujemo čustva, jih ukrotimo. To je čarovnija empatičnega starševstva." - dr. Dan Siegel v podcastu Unlocking Us, 2023
Empatično odzivanje je ključnega pomena za spodbujanje emocionalne povezanosti. Ko otrok izrazi svoja čustva, je pomembno, da mu pokažemo, da ga razumemo in da smo tu zanj. Na primer, če se izogiba nalogam iz matematike, ker se boji, da ne bo pravilno rešil, se lahko ustrezno empatično odzovemo približno tako: "Matematika je lahko res naporna. Spomnim se, kako sem se jaz počutila, ko nisem takoj razumela. Bi pomagalo, če bi skupaj pogledala prvo nalogo? S tem pokažemo, da smo tu zanj in da mu verjamemo, ter ne podcenjujemo njegovega negativnega občutka ali izkušnje.
Znanstvena študija, objavljena v reviji Child Development, je pokazala, da empatično odzivanje povečuje emocionalno varnost in zaupanje pri otrocih (Siegel, 1999). Študija je poudarila, da otroci, ki se počutijo razumljene, kažejo večjo emocionalno stabilnost in manj vedenjskih težav.
Ustvarimo lestvico čustev (1-10) in vsak večer vprašajmo: "Na kateri številki si danes?" Brez komentarjev, samo poslušajmo. Čez čas bosmo opazili vzorce. Zakaj je to koristno? Metaanaliza iz leta 2022 potrjuje, da redno verbaliziranje čustev zmanjšuje anksioznost pri otrocih (Porges, 2022).
Ko otrok izrazi čustvo, postavimo naslednja tri strukrurirana vprašanja, ki se stopnjujejo:
Zakaj to deluje? Ker telesna osveščanost čustev krepi emocionalno regulacijo (Laurent, 2021).
Otrok bo svoja čustva lažje prepoznal tudi s pomočjo gradiv LoveMyBrain RAZMIŠLJAM O SVOJIH ČUSTVIH IN POČUTJU, LoveMyBrain KAKO SE POČUTIM?, LoveMyBrain PLAKATI O OBVLADOVANJU ČUSTEV, v pomoč pa bodo gotovo tudi LoveMyBrain PLAKATI LEPIH MISLI, LoveMyBrain POZITIVNE MISLI ter LoveMyBrain KARTICE ZA UMIRJANJE.
"Ko besede odpovejo, dotik postane najbolj iskren jezik ljubezni." - dr. Tiffany Field, raziskovalka dotika, The Touch Research Institute
Fizična bližina je še en pomemben dejavnik pri spodbujanju emocionalne povezanosti. Objemi, poljubi in druge oblike fizične bližine sproščajo oksitocin, hormon, ki spodbuja občutek povezanosti. Na primer, ko otrok pride iz šole, ga objamimo in vprašajmo, kakšen je bil njegov dan. S tem pokažemo, da smo tu zanj in da ga ljubimo.
Znanstvena študija, objavljena v reviji Psychoneuroendocrinology, je pokazala, da fizična bližina sprošča oksitocin, hormon, ki spodbuja občutek povezanosti (Uvnäs-Moberg, 2003). Študija je poudarila, da otroci, ki jih pogosto objemamo, kažejo večjo emocionalno stabilnost in manj anksioznosti.
Ustvarimo družinske kodekse dotikov:
Neverbalna komunikacija namreč krepi povezanost pri najstnikih (Field, 2020), zato jo je smiselno s čisto svojimi, individualiziranimi znaki prenesti tudi v lastno družino.
Uvedimo družinski "objemni števec" – vsak član naj vsak dan “podeli” vsaj 3 objeme (zjutraj/zvečer/enkrat vmes). Najstnikom ponudimo "slogovne objeme" (bočni, hitri).
Študije pokažejo, da 20-sekundni objemi dvigne oksitocin za 30% (npr. Murphy in sod., 2023).
Ustvarimo družinske rituale, ki bodo postali osrednja točka našega skupnega časa. To je lahko:
Rituali dajejo namreč otrokom občutek kontinuitete, en del življenja je obvladljiv in predvidljiv. Raziskave kažejo, da družinski rituali krepijo občutek pripadnosti in varnosti (Fiese in sod., 2019).
"Ko damo otrokom besede za njihova čustva, jim damo moč, da obvladajo svoj svet." - dr. Dan Siegel, nevroznanstvenik, v knjigi The Yes Brain, 2018
Če bo imel otrok dokaze, da kontinuirano skrbimo za njegovo čustveno stanje, bo to opazil in cenil.
Primer, kako narediti emocionalni prstni odtis: Vsak teden narišimo otrokovo roko na papir in zraven zapišimo:
Shranimo te "odtise" v posebno mapo – sčasoma bodo postali dragocena zgodovina oktrokovega čustvenega razvoja. Dokumentiranje čustev namreč povečuje emocionalno izražanje in samozavest (Pennebaker, 1997).
"Umetnost je jezik, ki ga razume vsako srce – še posebej tisto otroško." - Cathy Malchiodi, terapavtka z umetnostjo v intervjuju za Psychology Today, 2022
Enkrat mesečno poskusimo novo obliko čustvene komunikacije:
Ker umetniško izražanje razvija emocionalno inteligenco (Malchiodi, 2020), bo to otroku omogočilo, da svoja čustva ozavesti, ter nam jih preko umetnosti razlije. Takšne slike ali izdelki so lahko odlično izhodišče za iskren pogovor.
Vključite tudi gradiva LoveMyBrain RAZMIŠLJAM O SVOJIH ČUSTVIH IN POČUTJU ali LoveMyBrain KAKO SE POČUTIM?.
Otrok mora vedeti, da so vsa njegova čustva sprejemljiva, legitimna, vendar pa mu nobeno čustvo ne daje dovoljenja ali opravičila za nesprejemljivo vedenje.
Otroku bomo tudi preko gradje globlje čustvene povezanosti dali orodja, da bo svoja čustva izražal na sprejemljiv način.
Emocionalna povezanost je temelj vsakega zdravega odnosa med starši in otroki. S kakovostnim časom, empatičnim odzivanjem in fizično bližino lahko kot starši omogočimo, da se naši otroci počutijo varno, ljubljeno in povezano. Ne pozabimo, da je emocionalna povezanost nekaj, kar se gradi skozi čas in skozi vsakodnevne interakcije. Kot pravi znani psiholog Carl Rogers: "Edina stvar, ki resnično pomaga, je brezpogojna ljubezen" (Rogers, 1961).
Viri:
Bronfenbrenner, U. (1979). The ecology of human development: Experiments by nature and design. *Journal of Marriage and Family, 41*(1), 1-22.
Emmons, R. A. (2018). Gratitude works!: A 21-day program for creating emotional prosperity. Jossey-Bass.
Field, T. (2020). Touch (2nd ed.). MIT Press.
Larson, R. W. (2020). The secret ingredients of quality time. Journal of Child Psychology and Psychiatry, 61(5), 517-519.
Malchiodi, C. A. (2020). Trauma and expressive arts therapy: Brain, body, and imagination in the healing process. Guilford Press.
Murphy, M. L., et al. (2023). "Hugs and hormones: A meta-analysis of oxytocin release during interpersonal touch."
Neuroscience & Biobehavioral Reviews, 144, 104982.
Pennebaker, J. W. (1997). "Writing about emotional experiences as a therapeutic process."
Psychological Science, 8(3), 162-166.
Porges, S. W. (2022). Polyvagal theory in therapy: Engaging the rhythm of regulation (1st ed.). W.W. Norton & Company.
Rogers, C. R. (1961). *On Becoming a Person: A Therapist's View of Psychotherapy*. Houghton Mifflin.
Siegel, D. J. (1999). The developing mind: How relationships and the brain interact to shape who we are. *Child Development, 70*(1), 1-11.
Uvnäs-Moberg, K. (2003). The oxytocin factor: Tapping the hormone of calm, love, and healing. *Psychoneuroendocrinology, 28*(6), 567-591.
Kam, če ne pred ekran med počitnicami?
Zgradimo odličen odnos z otrokom
Gibalni odmori? Nič boljšega!
Kako spodbujati samostojnost pri otrocih?
Otroci naj se igrajo igre, ki smo se jih igrali njihovi starši in stari starši pred obstojem ekranov in dvodimenzionalnih iger. Takšne igre bistveno bolj spodbujajo domišljijo, krepijo pa tudi odnose z vrstniki “v živo”.
Gradnja zaupanja in spoštljivosti v odnosu z otrokom je naložba v njegovo dobro počutje in prihodnost. To ne pomeni, da odnos ne bo naletel na izzive, vendar pa bomo vse ovire lažje premagali na podlagi trdnega temelja zaupanja.
V kratkih odmorih med učenjem doma ali pri pouku lahko izvajamo enostavne vaje, s katerimi omogočimo otrokom, da se osvežijo in ohranijo visoko stopnjo koncentracije ter učinkovito učenje.
Vloga staršev in učiteljev pri spodbujanju otrokove samostojnosti je neprecenljiva. Podprimo otroke že od najzgodnejših let, da se bodo znali odločati, znali reševati težave in bodo prevzemali odgovornost zase.
