Ustvarjalno, poučno in brez stresa
15 enostavnih znanstvenih poskusov za deževne dni. Da bo čisto vsak počitniški dan nekaj posebnega. Angažirajmo čustva, praktično raziskovanje in refleksijo po glede na razvojni model učenja znanosti.
Anyone with a link can now view this file.
Ne le z matematiko na splošno, tudi s poštevanko se raziskovalci precej ukvarjajo, saj predstavlja tako pomebmebn temelj za celotno matematično področje. Pokukajmo, katera so nekatera od področij, ki se jim znanstveniki še posebej posvečajo:
Razumevanje razvoja matematičnih konceptov. Ameriški psiholog Robert Siegler je znan po svojem delu na področju kognitivnega razvoja in matematičnega učenja pri otrocih. Njegove raziskave so se osredotočale na razumevanje razvoja matematičnih konceptov, vključno s poštevanko, ter na identifikacijo učinkovitih strategij za poučevanje matematike v zgodnjem otroštvu.
Ameriška izobraževalna psihologinja Lynn S. Fuchs je priznana po svojem delu na področju učenja poštevanke in identifikacije težav pri matematiki pri otrocih. Njene raziskave so se osredotočale na razvoj učinkovitih intervencij za podporo otrokom s težavami pri matematiki, vključno s poštevanko. Svetovala je, da se poučevanje zelo individualizira, in da naj temelji na potrebah vsakega posameznega otroka. To vključuje tudi prilagajanje učnih strategij, materialov in pristopov glede na specifične težave. Njen nasvet, da naj se namesto samo na reševanje nalog in vaj osredotočimo na razumevanje konceptov, je še kako na mestu. Ponavljanje namreč ne bo imelo veliko učinka, če otrok ne bo razumel, kaj počne. Zavzema se za več igre pri učenju, in uporabe pripomočkov, ki pomagajo pri vizualizaciji matematičnih problemov in konceptov.
Kognitivni procesi in matematično učenje pri otrocih. To je proučeval David C. Geary, ameriški psiholog in raziskovalec. Njegove raziskave so se osredotočale na razvoj matematičnih sposobnosti, vključno s poštevanko, ter na razvoj učinkovitih strategij za poučevanje matematike v šolah.
Jo Boaler je britanska matematičarka in izobraževalna raziskovalka, znana po svojem delu na področju poučevanja matematike in spodbujanja pozitivnega odnosa do matematike pri otrocih. Njene raziskave so se osredotočale na razvoj učinkovitih metod poučevanja matematike, vključno s poštevanko, ter na identifikacijo strategij za spodbujanje matematičnega razmišljanja in samozavesti pri otrocih. Na podlagi svojih ugotovitev svetuje, da se posvetimo procesu, ne le rezultatu pri matematiki. Če otroku dopustimo, da je ustvarjalen in eksperimentira, se bo lažje vživel v matematiko. Raziskovalka Boaler prisega tudi na povezave z vsakdanjim življenjem. Če bomo otroke opomnili, kje vse lahko uporabijo matematiko (npr. pri preračunavanju sestavin za slastno pecivo), bodo bolj motivirani za učenje.
Znanstveniki so z obsežno študijo* ugotovili, da kažejo fantje večjo stopnjo “matematične anksioznosti”, ko npr. množijo, vendar jo kažeta oba spola. Zato je pomembno, da se kakršna koli stiska, ko morajo uporabiti npr. določeno matematično operacijo prepreči že zgodaj. Z dobro utrjenim znanjem poštevanke tako naredimo prvi korak.
Naredimo iz poštevanke užitek, učenje poštevanke naj ne bo mučno. Prilagajajmo način učenja, naj bo zanimivo. Poštevanko bo vseeno treba zvaditi, drugače ne gre, a je lahko pot do cilja veliko prijetnejša, če si jo zastavimo na pravi način.
* Geary, D. C., Hoard, M. K., Nugent, L., Chu, F., Scofield, J. E., & Ferguson Hibbard, D. (2019). Sex differences in mathematics anxiety and attitudes: Concurrent and longitudinal relations to mathematical competence. Journal of Educational Psychology, 111(8), 1447–1461.
Ustvarjalno, poučno in brez stresa
“Poletni zdrs” - kaj to sploh je?
Raziskave o vplivih na zmožnost razmišljanja in iskanja rešitev
Prehod med počitnicami in novim šolskim letom
15 enostavnih znanstvenih poskusov za deževne dni. Da bo čisto vsak počitniški dan nekaj posebnega. Angažirajmo čustva, praktično raziskovanje in refleksijo po glede na razvojni model učenja znanosti.
Poletni zdrs pomeni, da otroci med poletnimi počitnicami izgubijo znanje in veščine, ki so jih pridobili med preteklim šolskim letom. To izgubo znanja lahko opazimo predvsem na področjih branja in matematike. Kaj storiti, da bodo posledice čim manjše?
Raziskave kažejo, da so individualizacija poučevanja in ocenjevanja, ter stalno spodbujanje večje motivacije za učenje ključna orodja, da se prekinejo negativni cikli nizke motivacije in nizkih učnih dosežkov.
Kateri izzivi so pred nami pred novim šolskim letom? Spoznajmo prijeme, s katerimi bo lažje: vzpostavljanje rutine, pogovor o strahovih, pričakovanja glede učnega uspeha, pozitivne asociacije s šolo, vključenost celotne družine.