Inteligenten otrok zastavlja odlična vprašanja. Če ne dobi odgovorov, preneha spraševati. - George Wald - ameriški znanstvenik, dobitnik Nobelove nagrade za medicino 

Raziskave o vplivih na zmožnost razmišljanja in iskanja rešitev

Znanstveniki so ugotovili, da lahko z upoštevanjem dejstva, da razmišljamo in se učimo na različne načine, izboljšamo učno uspešnost.* Raziskovalci so namreč potrdili, kako pomembno je poznati različne učne stile učenja in razmišljanja pri učencih, ter posledično prepoznati učni stil pri posameznam otroku, saj lahko s tem vedenjem posledično vplivamo na učinkovitost poučevanja. Poudarjajo, da povprečen izobraževalni sistem zanemarja individualne razlike v stilih učenja in razmišljanja. Raziskovalci, dva med njimi sta profesorja na Univerzi Yale, predlagajo, da naj bi učitelji prilagodili metode poučevanja različnim stilom učenja in razmišljanja, da bi izboljšali učne rezultate in zadovoljstvo učencev, ter svetujejo nova orodja za ocenjevanje, ki bi upoštevala različne stile učenja in razmišljanja, da bi bolje merila resnično znanje in sposobnosti učencev.

Tesna povezanost motivacije za učenje in učnega uspeha

Motivacija za učenje in uspeh pri učenju sta medsebojno povezana. Učenci, ki so bolj motivirani, so uspešnejši. Ko enkrat doživijo uspeh, so učenci tudi bolj motivirani. 

Raziskovalci so preučevali, kako motivacija in dosežki med sebojno vplivajo v procesu učenja.** Avtorji poudarjajo, da obstaja dinamična in vzajemna povezava med motivacijo in učnim uspehom. Po pregledu obstoječih teoretičnih modelov, ki razlagajo povezavo med motivacijo in dosežki, so identificirali ključne mehanizme, kot so postavljanje ciljev, samoregulacija in zaznani uspeh, preko katerih lahko pomembno vplivamo na to, da dvignemo motivacijo in vplivamo na rezultate učenja. Prav tako se je pokazalo, da visoka motivacija glede učnega uspeha močno pozitivno vpliva na učni uspeh in obratno. Avtorji predlagajo različne intervencijske strategije, ki lahko pomagajo prekiniti negativne cikle nizke motivacije in nizkih dosežkov ter spodbuditi pozitivne cikle:

• Krepitev samozavesti učencev tako, da začnejo verjeti v svoje sposobnosti, lahko vodi do povečane motivacije in boljšega učnega uspeha. Na tem področju lahko k razvijanju občutka, da so nečesa sposobni in vere v lastne sposobnosti, pomaga zastavljanje dosegljivih ciljev in zagotavljanje pozitivnih povratnih informacij.
• Spodbujanje miselnosti rasti, kjer učenci razumejo, da lahko svoje sposobnosti razvijejo z vloženim trudom in učenjem, lahko pomaga odpraviti škodljive učinke fiksne miselnosti. To se lahko doseže z učnimi praksami, kjer pohvalimo vloženi trud namesto prirojenih sposobnosti, in s poučevanjem učencev o tem, da možgani rastejo in se spreminjajo. 
• Ustvarjanje učnega okolja, ki podpira avtonomijo učencev z zagotavljanjem izbire in spodbujanjem samostojnega učenja, lahko poveča notranjo motivacijo. Učitelji lahko to spodbujajo z omogočanjem učencem, da sodelujejo pri izbiri učnih dejavnosti in tako, da jim omogočijo, da raziskujejo teme, ki jih osebno zanimajo. Starši imamo pri tem še bolj odprte roke. Otrok naj si sam izbira vsebine, ki jih bo prebiral in se vanje poglabljal. Tako bo vedno lažje našel motivacijo in zagon za delo.

Avtorji te raziskave so zaključili, da bi bilo potrebno v prihodnje izvesti dolgoročne študije, tudi takšne, ki bi upoštevale okoliščine različnih kulturnih kontekstov. Prav tako predlagajo preučevanje učinkov specifičnih intervencij, ki lahko povečajo motivacijo in dosežke.

Preko motivacije in ustreznih spodbud lahko zato vsakega učenca pripeljemo do uspeha, ki mu bo dal zagon za učenje.

Način poučevanja naj ustreza posamezniku

Podobno kot avtorji prvega članka se je še ena skupina raziskovalcev ukvarjala s tem, kako pomembno je, da načun poučevanja ustreza učencu. 

Če učitelj poučuje le na en način (to je običajno način, ki ustreza učitelju samem), se s tem izgubi raznolikost, ki jo potrebujejo različni učenci, da bi lažje dojeli snov. Način poučevanja bi se moral zaradi heterogenosti učencev v povprečnem razredu prilagajati različnim učnim stilom.*** Portugalski avtorji predlagajo, da v poučevanje vključimo različne metode, kot so učenje preko računalnika, podatkovno rudarjenje in adaptivni sistemi, ki se uporabljajo za avtomatsko napovedovanje učnih stilov. Poudarjajo praktične aplikacije različnih metod in tehnik poučevanja v e-izobraževanju in prilagojenem učenju, kjer se sistemi prilagajajo individualnim potrebam učencev.

Z raznoliko, večplastno predstavitvijo nove snovi se bomo približali več učencem, ter s tem povečali zapomnitev snovi.

Je odgovor v individualizaciji in motivaciji?

Je torej pomembneje, da poučevanje individualiziramo ali da je več poudarka na motivaciji? Pomembno je oboje.

Vsekakor moramo biti pozorni na individualne stile učenja in razmišljanja, ter jih moramo upoštevati tako pri poučevanju kot pri ocenjevanju. Avtorji Sternberg, Grigorenko in Zhang predlagajo, da bi izobraževalni sistemi morali bolj prilagoditi svoje metode in orodja, da bi bolje služili raznolikim potrebam učencev. Avtorji so priznani strokovnjaki na področjih inteligence, kognicije in izobraževanja, kar daje njihovim ugotovitvam veliko težo v akademski skupnosti. Skoraj enaka priporočila izhajajo iz raziskave Raleirasa, Nabizadeha in Coste. Avtorji Vu, Magis-Weinberg in Jansen pa si preko ustreznih staregij prizadevajo ustvariti podporno in opolnomočeno izobraževalno okolje, ki lahko prekine negativne cikle nizke motivacije in dosežkov. S poudarkom na krepitvi samozavesti učencev, spodbujanju miselnosti rasti in negovanju okolja, ki podpira avtonomijo, lahko učitelji pomagajo učencem razviti bolj pozitiven in motiviran pristop k učenju. 

*Sternberg, R. J., Grigorenko, E. L., & Zhang, L. (2008). Styles of Learning and Thinking Matter in Instruction and Assessment. Perspectives on Psychological Science, 3(6), 486–506.

**Vu, T., Magis-Weinberg, L., Jansen, B.R.J. et al. Motivation-Achievement Cycles in Learning: a Literature Review and Research Agenda. Educ Psychol Rev 34, 39–71 (2022).

***Raleiras, M., Nabizadeh, A.H. & Costa, F.A. Automatic learning styles prediction: a survey of the State-of-the-Art (2006–2021). J. Comput. Educ. 9, 587–679 (2022).