Dolgoročne koristi gibalnih odmorov
Gibalni odmori in gibanje na sploh imajo v današnjem pretežno sedečem načinu življenja pomembno vlogo tudi dolgoročno, saj prinašajo koristi tako na kognitivnem, čustvenem in socialnem in fizičnem področju.
Anyone with a link can now view this file.
Fina motorika je sposobnost uporabe majhnih mišic v rokah in prstih za izvajanje natančnih gibov, kot so pisanje, risanje, oblaženje, zapenjanje gumbov, rezanje ali striženje in še mnogo več. Ta veščina je ključnega pomena za otrokov razvoj, saj vpliva ne le na učni uspeh, ampak tudi na vsakdanje življenje. Kot starši pogosto opazujemo, kako se otrokova fina motorika razvija skozi igro in raziskovanje. Toda zakaj je to tako pomembno in kako lahko otroku pomagamo, da to veščino razvija na igriv način? Vaje za krepitev fine motorike so lahko dolgičasne, lahko pa so tudi zabavne.
"Fina motorika ni le veščina, temveč most do otrokovega intelektualnega razvoja." – Dr. Maria Montessori
Fina motorika igra ključno vlogo v razvoju otrokovih možganov in njegovega telesa. Vpliva na sposobnost otroka, da opravlja natančna opravila, kot so pisanje, risanje in upravljanje z majhnimi predmeti. Poleg tega fina motorika podpira razvoj koordinacije oko - roka ter koncentracije, kar ima pozitiven učinek na učenje in pouk.
Fina motorika se začne razvijati že v zgodnjih letih otrokovega življenja. Študije kažejo, da je razvoj fine motorike tesno povezan z razvojem možganov, zlasti s koordinacijo med očmi in rokami. Cameron in sodelavci (2012) so ugotovili, da otroci, ki imajo v vrtcu bolj razvito fino motoriko, dosegajo boljše rezultate pri matematiki in branju v prvem razredu. To pomeni, da fina motorika ni le fizična veščina, ampak ima tudi pomembno vlogo v kognitivnem razvoju.
Raziskave so pokazale še, da se razvija fina motorika zlasti v prvih petih letih otrokovega življenja, kar ima neposreden vpliv na izboljšanje otrokovih pisnih spretnosti. Študija, predstavljena v članku "The Relationship Between Fine Motor Skills and Writing Skills in Preschool Children" (Pisna spretnost otrok v vrtcu in njihova fina motorika) je razkrila, da so otroci z bolj razvito fino motoriko v predšolskem obdobju bolje pripravljeni na učenje pisanja in matematike v šoli.
Igra je eno najučinkovitejših orodij za razvoj fine motorike. Pellegrini in Smith (1998) poudarjata, da igre, ki zahtevajo natančne gibe (npr. sestavljanje puzzlov ali risanje), izboljšajo koordinacijo.
Poleg tega raziskave kažejo, da ima tudi otroška igra ključno vlogo pri razvoju fine motorike. Slednja ne poteka prek dolgočasnih vaj, ampak prek aktivnosti, ki otroka zanimajo in motivirajo.
"Fina motorika je most med otrokovim telesom in umom." - Arnold Gesell, ameriški psiholog, pionir na področju razvojne psihologije; Gesell, A. (1940). The First Five Years of Life.
Kot starši lahko opazujemo, kako se otrokova fina motorika razvija skozi različne faze. Pri najmlajših otrocih lahko začnemo s preprostimi dejavnostmi, kot so:
"Roke so orodje človeškega uma." - Maria Montessori, italijanska pedagoginja, znana po svojem revolucionarnem pristopu k izobraževanju otrok; Montessori, M. (1949). The Absorbent Mind.
Ko bo sezona, poskusite recept za LoveMyBrain BOŽIČNE MEDENJAKE, ali pa uporabite kaj svojega.
"Igra je najvišja oblika raziskovanja." – Albert Einstein
Razvoj fine motorike je proces, ki zahteva čas, potrpežljivost in veliko igre. Kot starši lahko otroku omogočimo varno in spodbudno okolje, kjer lahko razvija svoje veščine na naraven in zabaven način. Izboljšanje fine motorike na igriv način omogoča otrokom, da se razvijajo in učijo brez občutka, da se učijo za šolo. Poleg tega bo dobro razvita fina motorika pozitivno vplivala na njihovo prihodnje učenje in uspeh v šoli. Vse to naj poteka preko igre, brez pritiska ali strogih pravil. Neverjetno je, koliko se lahko naučimo preko igre in na zabaven način.
Cameron, C. E., Brock, L. L., Murrah, W. M., Bell, L. H., Worzalla, S. L., Grissmer, D., & Morrison, F. J. (2012). Fine motor skills and executive function both contribute to kindergarten achievement. *Child Development, 83*(4), 1229-1244. https://doi.org/10.1111/j.1467-8624.2012.01768.x
Pellegrini, A. D., & Smith, P. K. (1998). The development of play during childhood: Forms and possible functions. *Child Psychology and Psychiatry Review, 3*(2), 51-57. https://doi.org/10.1017/S1360641798001476
Dolgoročne koristi gibalnih odmorov
Izboljšanje pozornosti in koncentracije
Kaj o igrah na prostem pravijo strokovnjaki...
5 minut gibanja = ura pozornosti
Gibalni odmori in gibanje na sploh imajo v današnjem pretežno sedečem načinu življenja pomembno vlogo tudi dolgoročno, saj prinašajo koristi tako na kognitivnem, čustvenem in socialnem in fizičnem področju.
Ko popusti pozornost, nismo več osredotočeni, tudi učenje ni več učinkovito. Katerih vse enostavnih prijemov se lahko poslužimo, da otroku olajšamo učenje in maksimalno izboljšamo izkoristek časa, ki ga preživi za knjigo.
Preživljanje časa na prostem je dobro raziskano. Spoznajmo njegove prednosti in nasvete strokovnjakov. Kaj pa, ko vreme ne dopušča, da smo zunaj? Tudi takrat ni nujno edina rešitev ekran, računalniška igrica... Možnosti je veliko.
"Telesna kinestetična inteligenca je ena od ključnih oblik inteligence, ki jo razvijamo skozi gibanje in fizično aktivnost." Howard Gardner, psiholog in avtor teorije večkratnih inteligenc, iz knjige Frames of Mind: The Theory of Multiple Intelligences, 1983.