Kognitivne sposobnosti pri otrocih zajemajo različne mentalne procese, kot so razmišljanje, pomnjenje, reševanje problemov in odločanje. Te sposobnosti omogočajo otroku, da razume svet okoli sebe, obdeluje informacije in se prilagaja novim situacijam. Razvoj kognitivnih sposobnosti je ključnega pomena za uspešno učenje in prilagajanje v življenju, nanj pa lahko načrtno pozitivno vplivamo tudi preko igre.

Med dejavnike, ki vplivajo na kognitivni razvoj otrok, sodijo genetika, okoljski vplivi, izkušnje ter interakcije z odraslimi in vrstniki. Pomembno vlogo igra tudi šolski sistem, če je zasnovan tako, da spodbuja kritično mišljenje, reševanje problemov in kreativnost, prispeva k razvoju kognitivnih sposobnosti. Kognitivne sposobnosti niso le prirojene, ampak jih je mogoče krepiti z ustrezno stimulacijo in podporo.

Razvoj kognitivnih sposobnosti pri otrocih je pomemben tudi za njihov socialni in čustveni razvoj. Otroci, ki imajo dobro razvite kognitivne sposobnosti, lažje razrešujejo konflikte, so boljši pri prilagajanju novim situacijam in imajo večjo sposobnost obvladovanja stresa.

Pomembno je, da starši in vzgojitelji prepoznamo in spodbujamo kognitivni razvoj otrok skozi različne aktivnosti, kot so igra, branje, raziskovanje in učenje. Spodbujanje radovednosti, kritičnega mišljenja in kreativnosti že v zgodnjem otroštvu lahko prispeva k boljšemu kognitivnemu razvoju in pripravi otroka na uspešnejše življenje in učenje. 

 Če želite, da bi bili vaši otroci inteligentni, jim berite pravljice. Če želite, da bi bili še bolj inteligentni, jim berite še več pravljic. - Albert Einstein

Izboljšanje kognitivnih sposobnostih pri otrocih zveni zapleteno, a je lažje, kot si predstavljamo 

Spodbujanje branja in pripovedovanja zgodb, igranje miselnih iger ter aktivno učenje skozi raziskovanje in eksperimentiranje so učinkoviti in relativno enostavni ukrepi za izboljšanje kognitivnih sposobnosti pri otrocih. Ti ukrepi ne le izboljšujejo kognitivne sposobnosti, ampak tudi spodbujajo radovednost, vedoželjnost, kreativnost in veselje do učenja, kar je bistvenega pomena za celostni razvoj otrok. S precej temi dejavnostmi lahko začnemo že danes. 

• Branje. Spodbujanje branja pri otrocih ima številne koristi, vključno z razvojem besedišča, koncentracije, domišljije in razumevanja. Redno branje knjig skupaj z otrokom (tudi če mu beremo starši) lahko pomaga pri razvoju njihovih kognitivnih sposobnosti. Berite tudi LoveMyBrain UMETNOSTNA BESEDILA in LoveMyBrain NEUMETNOSTNA BESEDILA, ki vsebujejo tudi vprašanja za pogovor o prebranem ter preverjajo bralno razumevanje. Uvedi določeno obdobje v dnevu, ki je namenjeno le branju, postane naj del vsakodnevne rutine, ki pa je lahko vsakič malo drugačna. Enkrat starši beremo otroku, drugič beremo vsak zase, a en ob drugem. Poskusita. Otroka spodbudi tudi, da pripoveduje svoje zgodbe, da si jih izmišlja. Tako bo krepil domišljijo in negoval verbalne spretnosti
• Ugankarske igre. Reševanje ugank, križank in logičnih iger spodbuja razmišljanje, logiko in reševanje problemov. Kdaj sta nazadnje posegla po šahu? Šah navaja na reševanje kompleksnejših problemov in izboljšuje koncentracijo, zmožnost načrtovanja in predvidevanja.
• Učenje tujih jezikov. Učenje tujega jezika spodbuja razvoj možganov, krepi spomin, povečuje prožnost mišljenja in izboljšuje komunikacijske veščine pri otrocih. Učenje jezikov aktivira področja, ki jih drugo učenje ne. Učenje jezika je zelo kompleksen proces, ki zahteva sodelovanje več različnih področij v možganih, od katerih vsak nosi svojo specifično funkcijo. Ta področa morajo med seboj tesno sodelovati, da omogočijo razumevanje, produkcijo in uporabo novega jezika, posebej, ko ta uporaba postane avtomatizirana. 
• Umetnost in ustvarjalnost. Spodbujanje otroka k risanju, slikanju, izdelovanju modelov ali drugim ustvarjalnim dejavnostim pomaga pri razvoju prostorskega zaznavanja, kreativnosti in finomotoričnih sposobnosti. Z ustvarjalnostjo se izognemo pasivnosti možganov, ki jo je vedno dobro omejiti (brskanje po spletu, gledanje televizije). Med ustvarjalnostjo se porodijo ideje, vzpodbudi vedoželjnost. 
• Glasba. Učenje igranja instrumenta ali petje pomaga pri razvoju sluha, koordinacije in koncentracije pri otrocih. Tudi, če nismo glasbeno nadarjeni, se lahko učimo instrumenta zaradi samih sebe. Lahko da boste presenečeni, kako bo to všeč otroku ali vam.
• Razvedrilne matematične igre. Igre, ki vključujejo matematiko, kot so igre s kartami, družabne igre ali aplikacije za učenje matematike, spodbujajo logično razmišljanje in matematične veščine pri otrocih. Mnogi otroci se že preko kart naučijo dobro seštevati in odštevati, pa tudi osnove kombinatorike so zajete v nekaterih igrah. Med gradivi LoveMyBrain je ponudba za to področje velika. Raziščite jo. 
  • Včasih je dobro le rešiti nekaj računov na dan, da ostanemo razgibani in motivirani. Pri idejah, kaj in koliko računati, naj bo v pomoč LoveMyBrain GENERATOR RAČUNOV. Gre za program, ki sam zgenerira račune po vaših željah. Določite lahko obseg računanja (npr. le do 10, ali pa do 20, 100, 1000), vrsto računov (seštevanje, odštevanje, množenje, deljenje), vadite lahko le poštevanko enega števila, npr. le poštevanko števila 8, račune s prehodom ali brez prehoda, ter z neznanim členom ali brez njega. Poskusite.
• Fizična aktivnost. Redna telesna vadba ima pozitiven učinek na delovanje možganov pri otrocih. Igra na prostem, različne športne dejavnosti, spodbujajo možgansko aktivnost in prispevajo k boljši koncentraciji in spominu.
• Socialna interakcija. Spodbujajte otroka k sodelovanju v družabnih dejavnostih, kot so skupinske igre, sodelovanje v skupinskih projektih ali prostovoljno delo. Otroci naj se veliko družijo tudi z vrstniki, ne le s starši. Interakcija med vrstniki je svojevrstna in jo je nemogoče posnemati v okolju, kjer so poleg otroka prisotni izključno odrasli.

Začnimo po majhnih korakih, ne uvajajmo več novosti naenkrat. Naj se ena prime, naj jo otrok začuti in zahteva tudi sam. Kasneje bo vse lažje vsakdan prilagajati otrokovi radovednosti in vsemu, kar ga bo zanimalo, saj bo vse steklo lažje in bolj naravno.

Zanimivo

Igranje kart je zabavno, a se z njim tudi učimo. Npr. igranje igre enka (uno) zahteva hitro reagiranje, razmišljanje, pravila se spreminjajo sproti. Še bolj zanimiva je igra “flip enka” (uno flip), ki vključuje še intenzivnejšo vpetost in hitro razmišljanje.

Preko igre s kartami remi se lahko že zelo majhni otroci naučijo računati - seštevati in odštevati (najprej s pomočjo odrasle osebe, kasneje vse bolj samostojno), pripravljati strategijo za zmago glede na dobljene karte. Poskusite!