Dejavnosti za spodbujanje kognitivnega razvoja

Številne raziskave s področja kognitivnih sposobnosti otroka kažejo, da obstajajo mnoge dejavnosti, ki so pri razvoju le-teh učinkovite. Namesto igre “kar tako”, izberimo “usmerjeno igro”, pri čemer otrok niti ne bo vedel, da v času, ko se zabava in ima starše popolnoma zase, poteka še kaj več od običajne igre.

Ker je možnosti res veliko, jih bomo le nekaj obdelali v tem blogu, še več pa prihodnji teden. Spremljajte objave. Vse pa se navezuje na blog v dveh delih na temo Znanost o razvoju kognitivnih sposobnosti otrok.

Česa vsega se lahko poslužimo pri spodbujanju kognitivnih sposobnosti otroka? 

1. Igre za spodbujanje izvršilnih funkcij

 "Otroci bodo vedno cenili drobne trenutke, ko so starši z njimi delili preproste, a pomembne stvari." — Richard Louv, iz knjige Last Child in the Woods. Saving our children from nature-deficit disorder, 2005 / Zadnji otrok v gozdu. Zaščitimo naše otroke pred motnjo pomanjkanja stika z naravo 

Za spodbujanje izvršilnih funkcij, kot so načrtovanje, vzdrževanje pozornosti, reševanje problemov in kognitivna fleksibilnost, so primerne igre, ki vključujejo naloge, ki zahtevajo koncentracijo, premišljeno odločanje in reševanje izzivov. Te igre izkoristimo kot orodje za spodbujanje razvoja različnih izvršilnih funkcij, saj bo znjimi preko igre otrok krepil in vadil osredotočenost, reševanje problemov, prilagodljivost in načrtovanje. Izmed širokega nabora možnosti vedno izberite igre, ki so primerne za starost otroka. Preizkusimo:

•  Igre s spominom (npr. LoveMyBrain SPOMIN MALO DRUGAČE, ali pa klasična igra spomina), ki vključujejo iskanje parov kartic, pomagajo razvijati delovni spomin in koncentracijo.
• Igre s sestavljankami, bodisi s fizičnimi ali digitalnimi, spodbujajo logično razmišljanje, načrtovanje in reševanje problemov, ker morajo otroci analizirati različne dele in jih združiti v celoto.
• Igre s pravili (npr. Človek ne jezi se, Monopoli) pomagajo razvijati sposobnost načrtovanja in upoštevanja več korakov vnaprej, zato ker vključujejo strategijo in upoštevanje pravil.
• Igre vlog spodbujajo kognitivno fleksibilnost in socialne veščine, saj se morajo otroci prilagoditi različnim situacijam in reševati probleme v okviru domišljijskih scenarijev.
• Igre, ki vključujejo orientacijo v prostoru (npr. LoveMyBrain LABIRINTI), zahtevajo prostorsko orientacijo in pomagajo pri razvijanju prostorskega razumevanja in sposobnosti načrtovanja poti.
• Igre za razvoj pozornosti (npr. LoveMyBrain SIMON PRAVI ali LoveMyBrain KATERI JE PRAVI?), ki zahtevajo hitro odločanje in ohranjanje pozornosti, pomagajo pri razvijanju sposobnosti nadzora impulzov in vzdrževanja pozornosti v različnih situacijah.
• Šah je strateška igra, ki spodbuja razvoj izvršilnih funkcij, saj otroci morajo načrtovati več korakov vnaprej, upoštevati možnosti in prilagajati svojo strategijo glede na nasprotnikove poteze.
• Igre, ki izboljšujejo samokonotrolo, kot je igra “Rdeča luč, zelena luč”, kjer mora otrok počakati, da pride na vrsto ali se odzivati na specifične signale, neposredno vplivajo na samoregulacijo. Te igre brez težav uporabimo kot pravilo v vsakdanjem življenju.
• Veliko moč pa imajo tudi različne igre z zgodbami, kjer otrokom omogočimo ustvarjanje zgodbe na podlagi naključno izbranih slik, s čimer spodbujamo ustvarjalnost, jezikovno razumevanje in sposobnost načrtovanja zgodbe, kar prav tako pomaga pri razvoju izvršilnih funkcij, ali pa igre za obvladovanje čustev, ki otrokom pomagajo razviti sposobnost samoregulacije, kar je prav tako ključna komponenta izvršilnih funkcij.

2. Branje in pripovedovanje zgodb

"Skupno preživljanje časa je ključ do razumevanja otrokovih sanj, strahov in radosti." — Barbara Coloroso, iz knjige Otroci so tega vredni 1996/1995

 Tudi branje in pripovedovanje zgodb sta ključna pri razvoju otrokovih kognitivnih sposobnosti. Obe dejavnosti spodbujata različne vidike kognitivnega razvoja, vključno z jezikovnimi spretnostmi, ustvarjalnostjo, razumevanjem in sposobnostjo reševanja problemov. 

• Branje zgodb pomaga otrokom pri širjenju besedišča, razumevanju slovničnih struktur in izboljšanju izgovarjave. S poslušanjem novih besed in stavkov otroci spoznavajo različne jezikovne vzorce, kar spodbuja njihov jezikovni razvoj in krepi jezikovne spretnosti.         Pri pripovedovanju zgodb otroci razvijajo sposobnost uporabe jezika za izražanje idej, kar krepi njihovo verbalno komunikacijo in izražanje čustev. Vključite LoveMyBrain VESELO V SVET DOMIŠLJIJE.
• Branje zgodb krepi tudi spomin in koncentracijo, saj od otrok zahteva, da se osredotočijo na zaplet in like ter si zapomnijo bistvene informacije, kot so dogodki, kraji in imena. To izboljšuje njihov delovni spomin in sposobnost koncentracije. Pri poslušanju prebranega otroci razvijajo sposobnost sledenja zaporedju dogodkov, kar spodbuja njihovo pozornost do podrobnosti in organizacijo misli.
• Branje spodbuja tudi otrokovo sposobnost razumevanja kompleksnih idej, kot so čustva, motivacija likov in moralne dileme. Otroci se naučijo prepoznavati različne poglede na svet in se soočajo z različnimi življenjskimi situacijami. Ko otroci razpravljajo o zgodbah, razvijajo sposobnost kritičnega mišljenja in interpretacije, kar je pomembno za njihov kognitivni razvoj. Pri tem lahko uporabite tudi katero koli besedilo, sledite pa zasnovi, kot smo jo pripravili v gradivu LoveMyBrain SKOK V ČUDOVITI SVET ZNANJA, ali pa uporabite kar to gradivo. 
• Pripovedovanje zgodb spodbuja otroško domišljijo, saj jih spodbudi, da si predstavljajo različne svetove, like in dogodke. To spodbuja ustvarjalnost, saj otroci začnejo razvijati lastne zgodbe in scenarije. Branje zgodb iz različnih žanrov (npr. fantastika, pustolovščine, znanstvena fantastika) omogoča otrokom, da razširijo svojo domišljijo in razmišljajo izven okvirjev.
• Zgodbe pogosto vključujejo čustvene in socialne situacije, ki otrokom pomagajo razumeti in prepoznavati čustva, kot so sreča, žalost, jeza in strah. Otroci se preko tega učijo empatije in ustreznega odziva na čustvene izzive. Pripovedovanje zgodb spodbuja socialno interakcijo in krepi socialne veščine, saj otroci pogosto delijo svoje misli in občutke glede zgodbe, kar krepi njihove komunikacijske in socialne spretnosti, predvsem takrat, ko jih k temu spodbudimo. 

Kako popestriti branje in pripovedovanje zgodb?

Nekateri otroci bodo vedno radi posegli po knjigi, drugi manj. So pa tudi takšni, ki zavračajo, da jim beremo starši. Vsaj to oviro je potrebno preseči, da bi otrok razvijal številne spretnosti in lastnosti preko poslušanja in vživljanja v prebrano besedilo. Za popestritev se poslužimo knjig z interaktivnimi elementi, kot so zvoki, premikajoči se deli ali okna, ki jih otroci odpirajo. V pomoč je tudi sprotno zastavljenje vprašanj, npr. "Kaj se bo zgodilo sedaj?", kar spodbudi otroke, da sodelujejo v zgodbi in z uporabo domiišljije napovejo, kaj se bo zgodilo. Kadar je le mogoče, vsebino prebranega navežimo na otrokovo življenje (npr. na temo prijateljstva, pomoči...), analitično mišljenje pa spodbudimo tako, da otroka povprašamo, kaj bi se zgodilo, če bi se lik v zgodbi v neki točki odločil drugače kot se je. 

Pri branju otroku lahko vedno uporabimo različne glasove in izraze za različne like, kar bo otrokom pomagalo pri razumevanju čustev likov, hkrati pa bo zgodba tudi bolj zabavna.

Otroci naj ustvarjajo tudi lastne zgodbe, sami naj “izumljajo” like, kraje, dogodke, kar bo ob razvijanju njihove domišljije pripomoglo tudi k pripovedniškim spretnostim.

3. Ustvarjalne dejavnosti

"Otroci ne potrebujejo popolnih staršev. Potrebujejo starše, ki si vzamejo čas, da so z njimi prisotni." — Sue Atkins, iz knjige Parenting Made Easy: How to Raise Happy Children / Poenostavljeno starševstvo, kako vzgojiti srečne otroke, 2012

Za spodbujanje ustvarjalnosti pri otrocih so primerne dejavnosti, ki omogočajo prosto izražanje, eksperimentiranje in raziskovanje novih idej. Tukaj je nekaj dejavnosti, ki lahko pripomorejo k razvoju otrokove ustvarjalnosti: 

• Risanje, slikanje in kiparjenje: Otroci naj imajo na voljo različne umetniške materiale (barvice, tempera barve, plastelin, glina), da ustvarjajo prosto in brez omejitev. Spodbujajte jih, naj raziskujejo različne tehnike in izražajo svoje ideje skozi umetnost.
• Kolaž: Otroci lahko ustvarjajo kolaže iz različnih materialov (revije, časopisi, naravni materiali), kar spodbuja kreativno mišljenje in sposobnost povezovanja različnih elementov v novo celoto.
• Pisanje zgodb ali pesmi: Spodbujamoe otroke, da pišejo svoje zgodbe ali pesmi. Sledijo lahko svojemu navdihu, ali pa napišejo zgodbo na podlagi naključnih besed ali slik, kar bo zahtevalo več premisleka in še nekoliko več domišljije.
• Igranje instrumenta: Otroci, ki se učijo igrati kakšnega glasbenega instrumenta, razvijajo ustvarjalnost skozi glasbo. Pomembno je, da jim omogočimo svobodo pri improvizaciji in ustvarjanju lastnih melodij.
• Petje in ple uporabimo za izražanje ustvarjalnosti preko gibanja in zvoka.
• Enostavni znanstveni eksperimenti, ki jih lahok zansujemo kar z materiali, ki jih imamo večinoma doma, spodbujajo vedoželjnost in raziskovanje.
• Raziskovanje narave naj otrokom omogočeno čim večkrat, saj so lahko ob tem, da bomo deležni svežega zraka naravni materiali (listi, kamenčki...) odlično izhodišče za domišljijo (zgodbe iz nabranih elementov) ali pa za ustvarjanje.
• Gradnja struktur s kockami ali drugimi gradniki spodbuja prostorsko razumevanje in ustvarjalnost, ko se otrok preko preizkušanja različnih možnosti uči o oblikah, funkcionalnosti in statiki.
• Kreativne igre z materiali, ki jih najdemo doma (karton, plastika, papir) spodbujajo sposobnost otrok za inovativno uporabo vsakdanjih predmetov.
• Igre s sestavljankami in logični izzivi, npr. sudoku, igre z besedami (npr. LoveMyBrain BRANJE, PISANJE, IZRAŽANJE) ali logični izzivi (npr. LoveMyBrain TETRIS, ali LoveMyBrain LABIRINTI), spodbujajo kreativno mišljenje in iskanje novih, nenavadnih rešitev.
• Kuhanje in ustvarjanje lastnih receptov lahko poslužita za več namenov hkrati: otrci se naučijo pomembnih spretnosti, ki jih bodo potrebovali celo življenje, lahko so ustvarjalni, pa še skuhano bo. 
• Za nekoliko starejše otroke so primerni tudi izdelava modelov, programiranje, robotika, kar ponovno gradi specifičen set spretnosti, hkrati pa spobuja logično razmišljanje in inovativnost. 

Vse naštete dejavnosti omogočajo otrokom, da se izrazijo na različne načine, razvijajo svojo domišljijo in ustvarjalnost ter hkrati pridobivajo pomembne kognitivne in socialne veščine, pa tudi praktične. 

Vsak dan lahko storimo nekaj za kognitivni razvoj svojega otroka - s kratko ali daljšo “prisotnostjo” v njegovem dnevu. Vsak korak šteje! Opazujmo svojega otroka, kako se trudi, včasih se morda zdi, da ne napreduje, a si zapomnimo, da je napredek pomemben, tudi, če je neznaten oz. ga ne moremo konkretno pokazati. Naša podpora, razumevanje in ljubezen so kot mostovi, ki otroku pomagajo čez najtežje trenutke. Povejmo mu, da neuspeh ni konec poti, temveč je del učenja. Skupaj gradimo na samozavesti in spodbujajmo vztrajnost – to so darila, ki jih bo nosil s seboj vse življenje.

Naslednjič preberite o tem, kako nam pri razvoju kognitivnih sposobnosti otroka lahko pomagajo gibalne aktivnosti, družabne igre, logične naloge in reševanje problemov.